Ko sem bil še otrok, mi je stari oče, ki je bil po naravi dober
dejal: - Dober in pošten človek ne pride daleč-

To je privabilo kar solze na moj obraz in sem mu dejal s solznimi očmi:
to pa ni pravično.

Ni mi povedal rešitve tega, vendar to mi dolgo ni dalo miru,
želel sem si to razrešiti, in po dolgem času našel rešitev.

Od nekdaj obstaja -pregovor dober človek ne pride daleč-.

Ne hodi po poti laži, ustvarjanja nepravičnega imetja
kopičenja prevare, res ne, kajti že na začetku vidi, da to pelje v pogubo.

-Torej v tem ne pride daleč-.

V resnici, dobroti, pa se ne reče samo, da pride daleč,
temveč pride v tem tako do konca, da to popolnoma izpolni.

Naj bi bilo tako za vse, zate, zame, za vse, ki se v tej smeri iskreno trudijo in tudi za tiste, ki se še bodo.

Prijateljski pozdrav!