Društvo Ekologi brez meja po lanski uspešni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu tudi letos nadaljuje popisovanje divjih odlagališč. Popis bo potekal od začetka marca do sredine aprila, z njim pa bodo posodobili in nadgradili register divjih odlagališč, ki so ga pripravili lani.

V njem je po besedah vodje projekta Janeza Matosa trenutno 13 tisoč lokacij divjih odlagališč, ocenjujejo pa, da jih je v Sloveniji skupno od 30 do 40 tisoč. Register želijo zato dopolniti, hkrati pa nameravajo preveriti že najdene lokacije. Ker občine tega ne zmorejo same, društvo k sodelovanju poziva prostovoljce.

Ti lahko na spletni strani prijavijo divja odlagališča, lahko se prijavijo tudi za popisovalce odlagališč. V vsaki občini bi potrebovali vsaj enega popisovalca, februarja pa bodo zanje izvedli tudi izobraževalne delavnice.

Sanacija odlagališč po Matosovem mnenju ne predstavlja dolgoročne rešitve, izkušnje iz tujine namreč kažejo, da v boju z odlagališči deluje le sistematični pristop.  Odlagališča predstavljajo grožnjo zdravju ljudi, onesnažujejo vire pitne vode, prsti in zraka, prispevajo k zmanjšanju vrednosti nepremičnin, manj je tudi priložnosti za turizem.

S tem se je strinjal tudi Dušan Plut s Filozofske fakultete in opozoril, da so divja odlagališča eno ključnih starih okoljskih bremen Slovenije in slovenskih občin. Podatki kažejo, da okoli 45 odstotkov že odkritih odlagališč vsebuje nevarne snovi, ki predstavljajo veliko grožnjo vodni oskrbi in bivalnemu okolju.

Po njegovem mnenju bo potrebna tudi strožja kaznovalna politika. "Bojim se, da brez represije na tem področju ne bo uspeha," je dejal Plut in dodal, da bi moralo biti odlaganje smeti zunaj urejenih odlagališč kaznivo dejanje in ne le prekršek.

Vir: umanotera.org/etc