V zadnjih dneh smo lahko spremljali novice o tragičnem dogodku pred vhodom v znano ljubljansko diskoteko Global. Včeraj je v spomin na dušo, ki si je izbrala svoj odhod iz tega sveta na, za nas, tragičen način, pred vhodom v Global gorelo na tisoče svečk.

Dogodek, ki nas ne more pustiti ravnodušnih. Vsi se sprašujemo: zakaj, kdo je kriv, kako se lahko kaj takšnega sploh zgodi? Težko je odgovoriti na vsa ta vprašanja. Ker se je zgodilo. In ker se dogaja. To ni bil prvi tak dogodek, a medijska izpostavljenost tega dogodka je tokrat nekoliko večja.

Poskusimo zdaj pogledati izza dejstev, ki so nam vsem že dobro poznana. Poskusimo spremeniti naš zorni kot pogleda na sam dogodek. Dvignimo se višje, zavzemimo perspektivo, o kateri govorimo, ko govorimo o svoji duhovni rasti.

Ko tako zamenjamo zorni kot, se odpre nova slika, ki skriva v sebi pozitivno plat, nesebično ljubezen neke duše, ki je želela razkriti, kaj se v resnici dogaja na nočni sceni mladih, želela je razkriti, kje so tiste točke naše družbe, na katere moramo biti bolj pozorni, ki jih je nujno potrebno pozdraviti, želela je usmeriti pozornost vseh nas v sočutje, v vprašanje spoštovanja, enakovrednosti in odgovornosti. In ta duša je svojo nalogo izpolnila, uspelo ji je vse to in še več. Za kar smo ji lahko samo hvaležni.

Zdaj je namreč čas, ko prihajajo na plan vse stvari, ki so bile skrite, zamolčane, ki so še izven naravnega ravnovesja in se ob vsej moči luči, ki priteka na naš planet, ne morejo več skrivati in ne morejo več širiti svojih temnih lovk. Luč je posijala nanje in zdaj so razkrite. Ta dogodek je moč prav te luči. Pogumno dejanje brezpogojne ljubezni, da bi razkrila temo. Da se je to zgodilo pred diskoteko z imenom Global je samo dokaz več, da je šlo za veliko dejanje, ki je globalnega pomena. Morda se na prvi trenutek to sliši nekoliko za lase privlečeno, a vendar – če pogledamo iz naše višje perspektive vidimo, da je vsekakor nekaj na tem.

Naslednje dejanje je na nas. Kaj smo se iz tega naučili, kaj bomo s tem naredili? Global je v soboto kljub pozivom, da ta večer ne priredi zabave, vseeno odprl vrata svojega prostora. Je to dejanje sočutja?
Bežati pred odgovornostjo ali prepoznati darilo, ki nam ga je podaril Gorazd, prevzeti odgovornost, uvesti nujno potrebne spremembe in s hvaležnostjo v srcu slediti zgledu luči?

Andreja Cepuš