Svet je še vedno poln veèjih ali manjših diktatorjev: v politiki, v podjetjih, v verskih skupnostih, v razliènih ustanovah in lokalnih skupnostih, društvih in celo v družinah. Prevzeti so od lastne moèi in velièine, obèudujejo same sebe, izpolnjuje jih vladanje vsaj enemu èloveku (èetudi lastnemu otroku), sanjajo pa o vladanju èim veèjim množicam.

Znameniti komik Charlie Chaplin se je že leta 1940, ko se je druga svetovna vojna komaj dobro zaèela, »poklonil« Hitlerju (zanimivo, da sta se rodila v razmaku štirih dni) in vsem drugim diktatorjem in diktatorèkom. Èeprav je film predvsem komedija, pa je njegovo sporoèilo skrajno resno in aktualno. V konènem govoru, ki ga dejansko izvede židovski brivec (prav tako kakor diktatorja Hynkla ga igra sam Chaplin) nam Charlie Chaplin priredi pravi proti-diktatorski govor. O njem bi morali veliko razmišljati:

»Oprostite, toda ne želim biti imperator. To ni moje delo. Nikomur ne želim vladati ali ga zavojevati. Pomagal bi vsakomur, ki bi mu lahko: Židu, Romu, èrnemu, belemu èloveku. Vsi želimo pomagati drug drugemu. Ljudje imamo to radi. Želimo živeti s sreèo drugega, ne z njihovo nesreèo. Ne želimo sovražiti ali zanièevati drugega. V tem svetu je prostor za vsakega in zemlja je dovolj bogata, da prehrani slehernega. Naèin življenja je lahko svoboda in lepota, toda izgubili smo pravo smer.

Pohlep je zastrupil èloveške duše, svetu postavlja ovire sovraštva, vodi nas v bedo in prelivanje krvi. Razvili smo hitrost, toda sebe smo zaprli v mašinerijo, ki nam daje obilje a nas peha v stisko. Naše znanje nas je naredilo ciniène, naša spretnost trde in neprijazne.

Preveè mislimo in premalo èutimo. Bolj kot stroje potrebujemo èloveènost. Bolj kot spretnost potrebujemo prijaznost in blagost. Brez teh kvalitet bo življenje nasilno in vse bo izgubljeno. Letalo in radio sta nas zbližala. Prava narava teh izumov klièe po dobroti v ljudeh, klièe po univerzalnem bratstvu za enost nas vseh. [... ]

Vojaki – ne borite se za suženjstvo! Borite se za svobodo. V sedemnajstem poglavju Lukovega evangelija je zapisano, ½Božje kraljestvo je v èloveku½. Ne samo v enem èloveku, ne samo v skupini, temveè v vseh ljudeh. Vi, ljudje imate moè, moè, da ustvarite stroje. Moè, da ustvarite sreèo. Vi ljudje imate moè, da naredite to življenje svobodno in lepo, da naredite to življenje za èudovito avanturo. Potem pa v imenu demokracije uporabite to moè – naj se vsi združimo! Naj se vsi borimo za novi svet, za prijeten svet, ki bo dal ljudem priložnost za delo, ki bo dal ljudem bodoènost in varnost. [... ]«

Kaj najbolj zastruplja odnose med ljudmi? Pohlep, pravi Chaplin. Poznamo razliène oblike pohlepa: po oblasti, po bogastvu ali po obojem skupaj. Pohlep povzroèa mržnjo, nepraviènost in to vodi v prelivanje krvi.

Diktatorji in diktatorèki še vedno manipulirajo z ljudmi: vedno znova si (za nas) izmišljujejo zunanje in notranje sovražnike, samo, da lažje prikrivajo svojo slo po (absolutni) oblasti. Nekoè Židje, danes Muslimani, teroristi; nekoè homoseksualci, danes homoseksualci; nekoè Romi, danes Romi; nekoè izbrisani, danes izbrisani – in mi jim še vedno nasedamo.

Diktatorji so samozadostni, druge poslušajo samo kolikor je v njihovem interesu. Charlie Chaplin je vedel, da nasproti diktatorjem stoji demokracija, vendar ne samo navidezna demokracija (volitve in parlament še ne pomenijo, da demokracija zares obstaja), ki se pogosto prakticira v sodobnih državah, v današnjem svetu.

Demokracija je naèin skupnega (družbenega) življenja, kjer je v procese odloèanja vkljuèenih kar najveè ljudi. Naša moralna dolžnost je, da se upremo raznim diktatorjem in diktatorèkom, pa najsi so še tako skrbno zaviti v »celofan« demokratiènosti. A bistvena je vsebina, ne ovojni papir.

Brez našega prispevka (oèitno) ne bo niè. Diktatorji in diktatorèki se preprosto niso pripravljeni odpovedati svoji moèi in privilegijem. Naša skupna moè, naše skupno delo za boljši svet, naš skupni glas premagajo sleherni imperij, ne da bi izstrelili en sam naboj. Mi ljudje imamo pravo moè, ne pa diktatorji in diktatorèki (znajo pa s to moèjo manipulirati).

Izkoristimo jo!

Vir: http://www.gibanje.org