Letošnji svetovni dan potrošnikov postavlja v ospredje digitalizacijo oz. digitalno tehnologijo, ki ima velik vpliv na naše delovanje, osebne odnose ter odnose s ponudniki blaga in storitev. Do leta 2020 naj bi imelo 52 % svetovnega prebivalstva dostop do spleta, v Sloveniji pa je delež gospodinjstev z dostopom do interneta ob koncu lanskega leta dosegel zavidljivih 88 %.

Na spletu vsi puščamo svoj digitalni odtis, shranjeni so številni osebni podatki, tudi tisti, ki jih potrošniki prostovoljno zaupamo ponudnikom. Pri tem pa se le redkokdo vpraša, ali je sodelovanje npr. v nagradni igri res vredno razkritja številnih osebnih podatkov in še e-naslovov ter telefonskih številk naših prijateljev? Potrošniške organizacije že vrsto let opozarjajo na nevarnosti, ki prežijo na potrošnike v digitalnem svetu, zakonodaja pa tem dogajanjem sledi le počasi.

Poskrbeti je treba za osnovo zaščito, podobno, kot je tudi v vsakdanjem življenju poskrbljeno, da varno prebrodimo dan. Za zdaj pa se zdi, da je vse skupaj v rokah bolj ali manj velikih korporacij, ki potrošnika privabljajo z (vsaj navidezno) zadovoljitvijo njegovih potreb, mu vse skupaj ponudijo v brezplačno uporabo, pri tem pa nesramno izkoristijo njegovo zaupanje in vnesene osebne podatke pošiljajo naokrog svojim partnerjem, ki jih potrošnikom sploh ne razkrijejo.

Zaradi konstantne rasti števila uporabnikov  in neizogibne vpetosti digitalne tehnologije v naš vsakdan, bi moral biti skupni cilj celotne družbe digitalni svet, ki mu potrošniki lahko oz. mu bodo lahko zaupali.

S tehnologijo in digitalizacijo smo potrošniki pridobili marsikaj - večjo izbiro ponudnikov, dostop do številnih informacij, vse je dosegljivo na udoben način, torej na način, prilagojen hitremu tempu življenja. Kaj pa varnost, zaupanje? So vsi podatki, ki jih v medmrežju zaupate svoji banki, spletnemu trgovcu, prijatelju, res varni? Ali veste, kje se pravzaprav shranjujejo in kam vse jih pošiljajo?

Letošnji svetovni dan potrošnikov je namenjen prav zaupanju v digitalnem svetu oziroma kako ga lahko zgradimo. Digitalizacija že danes neizogibno posega v naša življenja, njen vpliv pa se bo v prihodnje še povečal, zato je ključno, da ob tem poskrbimo tudi za ustrezno zakonodajo, varnostne mehanizme, kar bo zgradilo zaupanje v digitalno tehnologijo. Ob tem ne moremo mimo dejstva, zakaj digitalizacija že danes prehiteva zakonodajo, opozarjajo na ZPS.

Podjetja z razvojem interneta še bolj odločno vstopajo v naše domove
Na trgu je vedno več naprav, ki so povezane z internetom, zato je zaščita evropskih potrošnikov na tem področju vedno večji izziv, ki zahteva tudi sodelovanje med zakonodajalci in potrošniškimi organizacijami. Dejstvo je, da meja ne ustavi zlorab ponudnikov, kar še dodatno oteži nadzor. Z razvojem interneta stvari prihajajo v naše domove naprave, ki so tako ali drugače neposredno povezane z internetom, kot so pametni termostati, gospodinjski aparati, celo sijalke in osebni pomočniki. Skrb vzbujajoče je, da prihajajo na trg tudi igrače, ki zaradi povezljivosti omogočajo dodatne funkcionalnosti.

Da proizvajalci nimajo težav z domišljijo pri novih pametnih izdelkih, dokazujeta dve lanski Amazonovi novosti, opozarjajo na ZPS. Prva je poseben gumb za hitro naročanje izdelkov, ki jih redno kupujemo, drugi način, kako privabiti udobja vajene potrošnike, pa je poseben sistem Echo, ki je lahko zgolj majhna samostojna naprava ali pa del brezžičnega zvočnika.

Naši osebni podatki so naš kapital
Sodobna tehnologija omogoča podjetjem, da zbirajo, hranijo in delijo ogromne količine osebnih podatkov potrošnikov, ki jih dobijo na različne načine. Potrošniške organizacije so v preteklosti že opozorile na številne kršitve in nevarnosti, npr. da splošni pogoji za uporabo aplikacije Tinder, ki je ena od aplikacij za iskanje novih prijateljev, ki jo največ uporabljajo, kršijo evropsko zakonodajo. Brezskrbno klikanje na »Potrjujem splošne pogoje« ne sme postati vsakdanja praksa, saj je podobnih primerov zares veliko in vsaj manjše kršitve lahko najdemo praktično pri vsakem ponudniku aplikacij – tudi in predvsem pri brezplačnih. Če trgovcu ob nakupu rogljička ne zaupamo svoje telefonske številke ali zadnjih 5 SMS sporočil, zakaj bi jih trgovcu na spletu?

Kaj lahko storimo sami?

Digitalizacija je tu, od nas pa je odvisno, kako globoko v svoj dom jo bomo spustili.

1. Nikoli ne smemo pozabiti, da ponudniki naše osebne podatke pogosto trosijo naokrog, zato jih je pametno malo prikriti. Elektronski naslov naj bo anonimen, brez imena ali priimka. Najbolje bo, da za dostop do aplikacij in nekaterih spletnih mest odprete nov e-poštni predal.

2. Nekateri imajo zelo radi lepe profilne slike, a vprašati se je treba, ali jih za delo v aplikaciji sploh potrebujete. Še zlasti pa v profilne slike ne dodajajte otrok ali fotografij svojega doma in bližnje okolice.

3. Nikoli ne pozabite: v digitalnem svetu vam zelo pogosto sledijo. Temu se lahko izognete tako, da v aplikacijah, kjer to ni nujno potrebno, izključite možnost lociranja. Priporočamo vam, da aplikacijo zaženete in ustavite oziroma izključite, ko ste nekaj sto metrov oddaljeni od domače hiše, saj boste tako skrili svojo pravo lokacijo bivanja.

Več informacij najdete v članku na povezavi

Vir: www.zps.si/