Ko vse brsti in cveti je lepo, hkrati pa takrat vsi, ki so alergični na cvetni prah, močno trpijo. Če ste eden izmed njih, lahko alergije umilite tudi s primerno prehrano. Alergija nas lahko prizadene kadarkoli. S staranjem se človekova dovzetnost in odzivanje na določene alergene pogosto spremenita, posebno kadar izvirajo iz prehrane.

Preprečevanje alergij
Zdravljenje alergij se ponavadi začne z izogibanjem alergenom, ki reakcijo povzročajo. Ker je to zelo težko in velikokrat celo nemogoče, je v večini primerov potrebno poseči po zdravilih ali prehranskih dopolnilih, ki zmanjšajo alergijski odziv in omilijo bolezenske znake ter simptome, do neke mere pa si lahko pomagamo tudi s pravo prehrano.

Jejte veliko čebule
Čebula je hrana, ki vsebuje največ kvercentina, ki je močan antioksidant, ki deluje protivnetno, zmanjšuje simptome astme in alergij. Če niste velik ljubitelj čebule, lahko posežete tudi po paradižniku, peteršilju, špinači, čaju in vinu.

Kvercetin le preprečuje, ne pa simptomatsko zdravi, zato živila, bogata s kvercentinom, uživajte redno, dokler traja vaše obdobje alergij.

Odpovejte se sladkorju
Če se želimo z alergijami uspešno spopasti, moramo imeti močan imunski sistem in urejeno črevesno floro. Sladkor, ki močno zakisa, pomaga glivam, kot je kandida, da se razrasejo, poleg tega pa močno obremenjuje telo, je izredno nezaželeno živilo ko smo bolni ali imamo alergijske napade.

Odpovejte se izredno sladkemu sadju, kot je tropsko sadje in suho sadje, ne dodajajte ga jedem, zmanjšajte pa tudi uživanje predelane hrane, saj ta pogosto vsebuje veliko sladkorja.

Odžejajte se z mlekom
Kalcij je pomemben telesni elektrolit, je sestavni del kosti in celic ter uravnava številne telesne funkcije. Poleg tega jedi, ki vsebujejo kalcij, uravnavajo prepustnost celičnih membran in s tem zmanjšujejo izločanje histamina, ki povzroča simptome, kot so vnetje oči in razdražen nos.

Če mlečne izdelke dobro presnavljajte, si redno privoščite sir, mleko in jogurt, sicer pa raje posezite po drugi virih  kalcija, kot so sardine, fige, konopljina semena, brokoli in temna listnata zelenjava. 

Vir: www.sensilab.si