Malo sem imela problem, kako se lotit opisati tokratno temo, o kateri sem razmišljala, ki me res čedalje bolj čudi in malce tudi plaši, na nek nepojasnljiv način. Problem pa zato, da ne bi sodila ali da ne bi bilo pisanje za koga žaljivo., ker res ni to namen, je samo moje osebno opažanje.

Do zdaj sem se že naučila in vibracijsko čutim, da je tako prav, da v življenju nima smisla sodit in kritizirat druge ljudi, situacije in pojave. 'Naučila' iz mojega stališča pomeni, da sem izvedela to informacijo in sem si jo nekako zapomnila in očitno tudi razumela, saj bi se zdaj rada tega 'nepočetja' čim bolj navadila.

Ampak normalno, da mi včasih še vedno spodrsne! Tako bom tokrat opisala moja opažanja, ki dišijo po kritiki do današnje družbe, konkretno navezujoč se na določeno družabno omrežje.

Med mojimi bližnjimi in prijatelji je splošno znano, da sem se dolgo časa otepala družabnih omrežij. Še do nedavnega sem imela 'trotl' telefon, kot sem ga klicala, ker pač ni bil pameten. Da ne govorim o 'obrazni knjigi'. Bilo pa mi je realno predstavljeno, da nekako v tem času težje prideš do ljudi, če nisi del teh omrežij. Tako imam zdaj poleg mojega trotl telefončka tudi ta pametni telefon in tudi na 'obrazni knjigi' sem in to še celo v dveh inačicah, osebno Mojca Sešek Veselič in semi-poslovno Mely – vedska astrologija.
In sem dejavna, kaj pa čem, če ni ponudbe ni povpraševanja. Ljudem želim na svoj način predstaviti Djotiš astrologijo, filozofijo in modrosti nekega časa, ki so meni fascinantne, kar seveda še zdaleč ne pomeni, da bodo tudi drugim. Dejstvo pa je, da se zaradi določenih razlogov, ki bi jih hitro prepoznali, če bi malce bolj na široko pogledali, vse več ljudi zateka v duhovnost, k nevsakdanjim, nenavadnim, drugačnim temam, znanjem ali dogodkom. In če nam kaj od tega pomaga in nam uspe dati odgovore, drugačen pogled na stvari ali samo upanje, potem je namen dosežen.
V vsakem primeru pa sem mnenja, da je potrebno ostati zvest sebi, delovati po svojih občutkih in se ne toliko prilagajat oz. čredno sledit, nekemu množičnemu navdušenju ala novi modni muhi, trendu, stilu ipd.
Takoj pa sem za nov trend, ki bi mu množično sledili. Trend iskrenosti, ljubeznivosti in poštenosti.

In tako sem postala opazovalka in udeleženka gibanja 'obrazne knjige'. Mi postane zanimivo. Tu in tam, če mi je kaj res simpatično tudi komentiram ali izkažem podporo. Trudim se plavat s tokom. Čisto super in nič narobe do momenta, ko to postane vsakodnevno, tudi večurno početje, ki vodi v odvisnost. Upam, da se tega vsi zavedamo in da smo še na stopnji, ko lahko kadarkoli izstopimo in nam ob tem 'nič ne manjka' (malo za intermezzo….tematika odvisnosti v tej povezavi bi lahko bil čisto samostojen članek).

Na splošno pa opažam veliko puhlosti in včasih ne razumem pravega pomena ali namena teh omrežij ali pa sem si to od začetka drugače predstavljala. Dalje opažam, da so ljudje zelo na hitro in površno naravnani, naravnani bolj na pojavljat se, na razkazovat se, na pohvalit se in zakaj pa ne. Eni tako, drugi drugače, nikakor nič narobe s tem. Tudi čedalje hitrejši tempo življenj botruje k temu. A zdi se mi, kot da se zgublja ravnovesje oz. se tehtnica preveša bolj na stran puhlosti in nevsebinskosti. In se zamislim ali je to zdaj že odraz celotne družbe in kam vse to vodi. Morda pa je bilo vedno tako in imamo zdaj zaradi bliskovitega tehnološkega napredka samo več vpogleda, več možnosti do dostopa informacij in s tem tudi več možnosti za opazovanje, raziskovanje in primerjanje.

Na osebnem profilu imam okoli 300 'prijateljev', čeprav vam je verjetno jasno, da toliko ljudi privatno skorajda ne poznam. In ti 'prijatelji' zelo redko 'všečkajo' kakšno mojo (meni pomenljivo) objavo.
Primer… zadnjič sem objavila v nebo parajoč čustven posnetek deklice iz Severne Koreje, ki je pripovedovala zgodbo o njeni državi, kjer se izvaja genocid pred očmi sveta…. »i nikome ništa«, bi rekli naši južni bratje in sestre. Pribl. 6 minutna pripoved deklice, kako je ubežala iz krutega 'zapora čustev in duha' v svobodo, vmes travmatični pripetljaji, pa vendar, zdaj pripoveduje zgodbo in želi informirati ljudi, da bomo vedeli, kaj se zares tam dogaja. To verjetno ne počne zato, da bi bila medijsko prepoznavna temveč v upanju, da bi 'svet' slišal in kaj ukrenil. Tako jaz čutim ta posnetek.

Ta posnetek je na mojem 'zidu' prejel le 4 všečke. Zdaj tudi že vem, da če bi naslednjo objavo dala fotografijo krožnika z jedjo, ki sem jo imela za večerjo, bi prejela neprimerno več všečkov. Ampak upam, da se razume, da ne izpostavljam to zato, ker ne prejemam všečkov, moje ne prav pogoste objave so zelo neosebne in zato manj atraktivne. To izpostavljam izključno zato, ker ta trend opažam tudi na drugih bolj obiskanih 'zidih', da neke bolj pomenljive objave ne dobijo dosti potrditev, po drugi strani pa ogromno všečkov na dostikrat nesmiselnih objavah.
In se zamislim. Kaj je to? Kje smo? Kaj se dogaja? Bega in skrbi me ali smo res večinsko že tako nepozorni in nečuteči. In se vprašam, mar je to potemtakem v resnici en velik 'fake book'?

Ne vem kako vi gledate na to. Če ste del 'obrazne knjige' ali pa če niste in to berete ste verjetno na isti strani tehtnice kot sem sama, tisti, ki pa niso, pa ta članek sploh ne bo prišel do njih oz. tudi če bi, ga ne bi prebrali. Tako je bila moja prvotna skrb čisto odveč.

Pravim samo, da se po mojem opažanju preko izpostavljenega medija in tudi mojega raziskovanja sicer, ravnovesje ruši in tehtnica vse bolj nagiba na eno stran.

Kaj pa to na splošno pomeni? Kam to pelje? Morda v čas vse večje brezosebnosti in brezčutja? Verjetno to ne želimo, sploh če verjamemo, da se znova in znova rojevamo. V kaj oz. v kakšno družbo se bomo ponovno rodili, če bo šlo tako in s takšnim tempom naprej? Ne vem. Vem pa, da spremenimo lahko samo sebe in svoja dejanja, zato morda samo v razmislek, kakšna je naša vloga in naš vzgled pri vsem tem.

Mely
Vir: www.mychi.si