To so res lepe besede. Res, šele resnična molitev, ki pride iz globine srca, nas lahko napolni z življenjem, saj samo takšna molitev doseže Boga. In takrat, ko se povsem potopimo v našo najglobljo notranjost, spoznamo, da je potrebno vse manj besed. Zamenjajo jih občutki neizmerne sreče, saj v sebi občutimo neskončno Božjo ljubezen, ki nam je prišla čisto blizu in nas je popolnoma ovila. Ljubezen, ki nam vedno znova da občutiti, da nas popolnoma razume in da nismo nikoli, prav nikoli sami. On, Bog, naš Oče, nas spremlja vsak trenutek našega življenja. Vsak trenutek trka na naše srce, da bi se ustavili in Mu prisluhnili, kajti rad bi nam pomagal in nas vodil, da bi varno in brez strahu hodili po naši življenjski poti.

In takrat v sebi začutimo gotovost, saj se zavedamo, da se lahko vsak trenutek obrnemo k Njemu, k Bogu v naši notranjosti. In če se bomo z vsem srcem povezali z Njim, bomo lahko zaznali Njegove impulze, s katerimi nas želi voditi v pravo smer.

Vendar pa tega ne moremo nikomur dokazati, saj lahko vsak popolnoma dojame šele, ko to doživi sam. Prav gotovo se ni tako enostavno potopiti globoko v notranjost, saj nas vsakdanji vrvež vedno znova vleče navzven. Toda če vztrajamo in ne odnehamo, smo temu z vsakim dnem bliže in prišel bo dan, ko bomo neskončni Božji ljubezni lahko iz srca rekli hvala. In ne bo nam več žal, da smo se trudili, saj bomo spoznali, kako neizmerno bogato je plačilo, s katerim Bog poplača vsak naš trud.

[ Odgovori na to | # ]