Pozdravljeni, vsi, ki vam ni vseeno,   lansko leto v tem času sem bila tam, kjer zdaj pobijajo menihe in s kamioni odvažajo v zapore tiste, ki mirno demonstrirajo z upanjem na konec diktature - v Burmi oz. Mjanmaru.

POBUDA  V mesecu oktobru bomo naredili na en, isti dan fotoprojekcije o Burmi v čim več slovenskih krajih - da bi na svoji način opozorili Slovence na dogajanje v Burmi in izkazali vsaj moralno podporo tem čudovitim, nemočnim ljudem.

PROSIM POMAGAJ! SODELUJ - S FOTOPROJEKCIJO ALI KAKO DRUGAČE! Če si pripravljen/a sodelovati s (četudi morda čisto majčkeno!) fotoprojekcijo o Burmi v katerem od krajev ali kakorkoli drugače, se oglasi, prosim, čim prej na vesna.male@gmail.com, da se skoordiniramo glede datuma idr. 

Hkrati posreduj, prosim, ta mail vsem, za katere veš, da so že bili v Burmi ali morda poznajo koga, ki je bil, ali pa lahko pobudo kako drugače podprejo, saj več kot nas bo, bolj bodo projekcije odmevne in do večjega kroga ljudi bo segla informacija, ki jo želimo podeliti. KER ne morem verjeti, da se zgodovina v Burmi spet ponavlja.

In da ima dežela očitno res premalo nafte, da bi bila velesilam vsaj kanček zanimiva. In da mednarodna javnost spet bolj kot ne samo opazuje. In da odhaja problem Burme, kakor hitro ni več novic na prvih straneh cajtungov, kar v pozabo pri ljudeh - tistih, do katerih so informacije o dogajanju v Burmi v zadnjih tednih in desetljetjih sploh segle.

Dvomim, da je uspel Gambari kaj premakniti... Ideja o boljkotu olimpijskih iger na Kitajskem je super, samo je gotovo preveč denarja v tem, preveč interesov...  In ob vsem tem je nam, ki smo kdaj obiskali to deželo, še težje, ker imamo v spominu te čudovite ljudi, ker vemo kako dobri, miroljubni, prijazni, ustrežljivi in v diktaturi hkrati nemočni ljudje so! Jezi me, da vse stoji, da ne morem nič narediti. Še mailov, ki jih pišem v vzpodbudo (najbrž) zaradi blokad ne bodo nikoli prebrali... 

Tako mi je prišlo na misel, da bi - tisti, ki smo bili kdaj v Burmi in nam je prirasla k srcu - nekaj naredili, vsak nekaj malega, pač nekaj, kar je v nasi moči. - Da bi naredili v oktobru en dan (na isti dan) projekcije o Burmi v čim več slovenskih krajih - da bi zbudlili pozornost Slovencev, opozarjali na dogajanje v Burmi, izkazali vsaj neko moralno podporo tem čudovitim nemočnim ljudem, če že drugega ne moremo. Dajmo, naredimo nekaj, vsaj tisto malo, kolikor je v naši moči!

Lep pozdrav, Vesna Male.