Torek; 20.12.05.; 05.20
Nekaj utrinkov današnjega jutra!

Ravno dobro sem zaspal, a že je bilo potrebno vstati v nov delovni dan. Bil je lep in hladen večer, kateri se je v prijetni in globoki družbi, polni modrosti, ter ob pozitivnih energijah, s skupino joga, prevesil že v zgodnje jutro. Na hitro se uredim in že hitim za obveznostim dneva, ko me vse do kosti ošvrkne strašen hlad.

Naredim nekaj okornih korakov po stopnišču, ter že sem v garaži. Odpiram vrata, nakar se zazrem v jasno nebo, katerega osvetljuje le zareča in počasi pojemajoča polna luna. Družbo ji dela le drobna zvezdica. In glej ga teta luna me nemo opazuje, saj vedno bolj žari v čudovitih in mavičnih barvah. Opazim koprenast oblak, ki se prikrade iz jasnine, ter prekrije teto luno. Njeni obronki pa vedno bolj žarijo, v zelo lepih in mavričnih barvah. Spreleti me spoznanje in občutek božjega očesa.

Začutim, da me opazuje božja intelegenca. Kar nisem mogel odtegniti pogleda, in kar nekaj trenutkov se nisem mogel premakniti. V duso in srce se mi je naselil spokojen mir. In v tem stanju sem vztrajal kar nekaj trenutkov. Nakar se počasi odpeljem po poti. Skušam se enkrat ozreti to veličino stvarstva, a mavrica se ze razblini.

A ostal je le lep občutek polnosti in blaženosti, ki vem da me bo spremljal preko dneva. Redki so trenutki, ko se s fizičnim očesom da opaziti in začutiti božjo stvaritev.

S tem me je spreletela želja, da utrinek zabeležim. A bil sem okovan in očaran nad lepoto, katera mi kaj takega ni dovoljevala.
»edino ljubezen prevlada«

Vid