Duhovni učitelj Sai Baba svojim učencem vedno poudarja: »Ko si bolan, razreši zmedo v svojih mislih! Izrabi bolezen kot priložnost, da lahko v miru razmisliš o sebi in popraviš morebitno slabo ravnanje.«

Bolezen telesa, ki povzroči trpljenje in življenjske krize, je v resnici notranje zdravljenje. Četudi kruto poseže v naše življenje, ponuja priložnost za temeljito preobrazbo neustreznih miselnih vzorcev, čustvenih navad in dejanj. Že od nekdaj je znano, da negativno razmišljanje povzroči negativno stanje telesa in tako si ljudje zdravstvene težave povzročimo sami.

Kadar čustva potlačimo in zanikamo, ta čustvena energija ostaja in pritiska na telo. Če nas obvladuje želja po nedosegljivem, se to lahko pokaže kot slabljenje organizma, človek lahko celo zboli za tuberkulozo. Skrite frustracije se lahko pokažejo na koži kot luskavica,  frustracije v zvezi z lastnim napredkom pa povzročijo težave s koleni ali stopali.

Prav tako lahko dolgo tlačeni občutki jeze povzročijo žolčne kamne ali težave z jetri. Navadno ni težko prepoznati povezave med negativno naravnanostjo in čustvi ter njihovimi posledicami. Celo najmanjša uničujoča misel zahteva svoj davek v realnosti. Bolezen je po svojem bistvu rezultat konflikta med dušo in osebnostjo, zato jo lahko odpravimo le z duhovnim in miselnim naporom.

Če je duša neuravnotežena, prinaša bolezen, ki jo sprožijo misli, občutki in dejanja. Medicina išče učinkovite metode zdravljenja, skuša lokalizirati bolezensko stanje, vendar ni sposobna napraviti nič drugega, kot da poškodbe površinsko oskrbi. Njena največja pomanjkljivost je, da se ukvarja s posledicami in ne z vzroki.

Tudi če medicinsko zdravljenje na videz vodi k uspehu, to ne pomeni nič drugega kot začasno olajšanje, dokler pravi razlog ni odpravljen. Do prave ozdravitve pridemo, če napademo sovražno trdnjavo in odpravimo vzroke bolezni pri njenih koreninah. Vendar pa to ni tako enostavno, kot se sliši.

Veliko lažje je poslušati nasvet zdravnika in jemati zdravila, kot pa na to življenjsko preizkušnjo pogledati z drugega zornega kota in prevzeti odgovornost za svoje zdravje in življenje. Nujna je krepitev duha in povezovanje v eno z višjim jazom, torej duhovno ozaveščanje. Treba je prepoznati, da težava, ki se nam zgodi, ni zgolj naključna. Ko premagamo bolezen, se utrdimo. 

Jerca Pavlič