| Piše: Anja Drašler
 Dr. Miloš Židanik: mnoga obolenja preprečujemo in lajšamo z veganstvom
V Sloveniji največ ljudi umre zaradi bolezni srca in žilja. 386 na sto tisoč prebivalcev. Pri ženskah so te bolezni na prvem mestu: 461 smrti na sto tisoč prebivalcev. Pri moških pa na drugem mestu: 311 na sto tisoč prebivalcev, takoj za rakavimi obolenji. Morda je med vzroki skoraj dve toni maščobe, ki jo pojemo do petinšestdesetega leta.
Ali lahko srčnožilna obolenja preprečimo in lajšamo v veganstvom? O tem smo se pogovarjali z dr. Milošem Židanikom, psihiatrom in psihoterapevtom iz Maribora, očetom treh otrok in veganom.
Dr. Židanik je na vrata svoje ambulante obesil naslednje obvestilo:
»Rak, bolezni srca in ožilja, debelost, sladkorna bolezen in avtoimunska obolenja (npr. multipla skleroza) je možno relativno enostavno preprečiti, a tudi zdraviti oziroma vplivati na njih potek, če so te bolezni že prisotne - s pomočjo prehrane. Izberite hrano izključno rastlinskega izvora - brez mesa, rib, mlečnih izdelkov in jajc in naredili boste največ zase in za svoje otroke. Zrelost pomeni zrel odnos do sebe in svojih. Čas je za spremembo!«
Kaj pravijo ljudje, ki preberejo vaše obvestilo na vratih ordinacije?
Bojim se, da so se ga v preteklih letih že tako navadili, da ga več niti ne opazijo.
Koliko jih upošteva vaše napotilo?
Ne vem. Sam čutim potrebo, da ljudem dam informacijo, kaj lahko sami naredijo za svoje zdravje, ne da samo čakajo na pregled pri zdravniku. Vendar nanje načeloma ne pritiskam. Bojim se, da smo ljudje v odnosu do svojega zdravja precej pasivni in zelo jasen pritisk za spremembo v ljudeh sproži samo jezo in odpor, ne pa rezultata.
Res pojemo do pokoja kaki dve toni maščob?
Verjetno res. Maščobi se s prehranjevanjem ne moremo izogniti, pa tudi ni smiselno. Je veliko zdrave maščobe - na primer v avokadu, oreščkih, olivah, kar pomeni, da se lahko prehranjujemo presno vegansko, pa tudi zaužijemo maščobe.
Ali se je s prehodom na vegansko prehrano mogoče izogniti že načrtovanemu kirurškemu posegu na srcu?
O tem je pisal dr. Caldwell B. Esselstyn Jr., ameriški zdravnik, čigar knjiga Preprečite in odpravite srčnožilne bolezni je na voljo tudi v slovenščini. Srčnim bolnikom, ki so bili na seznamu za operacijo na srcu, je zniževal holesterol z zdravili in jih usmeril v veganski način prehranjevanja. Kdor se je držal teh priporočil, po letu dni ni več potreboval operativnega posega.
Ali imajo res vsi moški, starejši od 65 let, ki živijo na običajni zahodnjaški način, koronarno bolezen, potrebno zdravljenja?
Ne bi vedel, boste morali vprašati internista kardiologa. Je pa tako, da se dejavniki tveganja seštevajo - vsejeda hrana, kajenje, stres, preveč alkoholnih pijač in premalo telesne dejavnosti, pa pride do srčnožilne bolezni. Težko bi pa prikimal posploševanju, da imajo prav vsi moški koronarno bolezen. Vedno so kje tudi izjeme. Kot lahko za kakšno boleznijo zboli tudi vegan.
Ali že en sam masten obrok prizadene žile?
Kot ena sama cigareta prizadene pljuča. Telo ima neko sposobnost samozdravljenja do točke, ko prizadejane škode ne zmore več popraviti sámo in potem bolezen izbruhne na dan.
Zakaj so živila živalskega izvora - vse, kar ima obraz ali mater -, mlečni izdelki, olja, rafinirana žita in oreščki »pogubna« hrana?
Pogubna so za človeka, ki to hrano uživa. To je dokazal dr. Colin Campbell s svojo »Kitajsko študijo« - povezal je način prehranjevanja zahodnega sveta z večino kroničnih bolezni, ki tarejo našo civilizacijo - debelost ter z njo povezane srčnožilne bolezni, sladkorna bolezen, demenca, rak in avtoimunska obolenja. Pogubna so za živali, ki so čudovita, inteligentna in čuteča bitja, za naš planet zaradi onesnaževanja in podnebnih sprememb, za delavce v mesno-predelovalni industriji, med katerimi je več alkoholizma in nasilja med štirimi stenami.
Pogubna so, ker se celokupna uničevalna agresija, ki jo ustvarja človeštvo, krepi in usmerja nazaj v ljudi. Že Pitagora je doumel, da se bomo ljudje, dokler bomo klali živali, klali tudi med seboj. In dovolj je, da odpremo oči in vidimo, da človeštvo drvi v spirali nasilja v smeri lastnega uničenja. Preveč uničevalne agresije in premalo ljubezni - mesna industrija je poosebljenje nasilja in zlorab.
Zakaj vegetarijanska prehrana ni učinkovita, veganska pa je?
Mleko in mlečni izdelki niso zdravi - tam, kjer je največja poraba mlečnih izdelkov, je tudi največ zlomov kolka zaradi osteoporoze. Campbell je vso pozornost strokovne javnosti dobil prav s svojimi poskusi na podganah, s katerimi je ugotovil, da mleko omogoča nastanek raka. Sicer pa se z vegetarijansko prehrano trpljenja živali ne prepreči, prej obratno - samo podaljša se in dvigne v nepredstavljive razsežnosti.
Ali je res v imenu zdravljenja pri veganski prehrani odsvetovan vnos tudi žlice olja?
Za to prvič slišim. Sprejmem, da bolj ko je hrana predelana, slabša je. Oljčno olje v olivah je bolj zdravo kot v steklenici. Sam bi se verjetno v primeru, če bi zbolel za rakom, odločil za presno vegansko hrano, ne bi pa bil križarske vojne proti vsaki žlici olja. Navsezadnje je na primer v repičnem olju maščobna kislina omega tri, ki je za zdravje zelo pomembna.
Razen pri boleznih srca in žil, kje je še zaznaven učinek izključno rastlinske prehrane?
Pri sladkorni bolezni - veganska prehrana je najučinkovitejša preventiva sladkorne bolezni; ko pa je ta že prisotna, pa je bolj učinkovita pri zdravljenju kot priporočena zdravniška dieta. O tem obstajajo strokovni članki v uglednih medicinskih revijah. Potem so presnovne bolezni, kot sta recimo putika in rak. Že Svetovna zdravstvena organizacija je povezala uživanje rdečega mesa in predelanih živil živalskega izvora z rakom, še posebej rakom prebavil. Spremembe so tudi na čustvenem področju - manj je depresije, anksioznosti, manj občutka, da smo pod stresom, in več je zadovoljstva z življenjem.
To, bi rekel, je povezano z veganskim prehranjevanjem. Ko človek postane vegan, pa mu padejo rožnata očala z nosu in svet bolj vidi v realni krutosti in objektivni agresiji. Bolj se zave kolektivne odgovornosti, tudi sebe kot posameznika znotraj večine, ki je odgovorna za največji holokavst na svetu, usmerjen proti živalim. Takrat se začne faza žalovanja za izgubljenimi iluzijami, da smo ljudje v osnovi dobri, in takrat se odpre prostor tudi depresiji in anksioznosti, ki pa nista bolezenska, ampak povsem naravna odziva na zunanje okolje. Če pogledamo svet okoli sebe, imamo vse razloge, da nas je strah.
Bi pritrdili, da veganska hrana občutno pomladi?
Mislim, da življenje in življenjske odločitve, ki jih živimo, pustijo sledove ne le na našem srcu in duši, temveč tudi na našem obrazu. Rekel bi, da veganska hrana ne pomlaja, ampak da ne postara in ne izmaliči telesa kot drugačna prehrana in drugačne življenjske odločitve, ki drugim, ljudem in živalim, povzročajo bolečino. Ni pa veganstvo že samo po sebi dovolj, da je nekdo dober človek; to je samo osnova, na kateri se lahko gradi nekaj več.
Poznam vegane, ki so nestrpni do drugačnih, do denimo istospolno usmerjenih, ali ki so nastrojeni proti beguncem. Mladost in vitalnost namreč nista samo število gub na obrazu, temveč notranji mir, harmonija in ljubezen, ki skozi telo proseva in se širi v prostor. Take ljudi zaznamo kot ljudi, v katerih bližini čutimo ugodje in njih bližino iščemo. Ter pridemo do točke, ko let ne zmoremo več določiti, niti niso pomembna.
In duha?
Ja, to je vzporeden proces.
Ali veganstvo omejuje možnost zbolevanja za Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo?
Veganstvo je največ, kar lahko naredimo v preprečevanju demence, ob tem, da možgane čim bolj in čim več uporabljamo. Ne vem, kako je pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi demenci, vsekakor pa preprečuje demenco, ki je posledica okvar ožilja - od obsežnejših do številnih majhnih možganskih kapi, ki skupaj rezultirajo v demenci.
Ali veganstvo znižuje tudi krvni tlak? Po koliko tednih lahko pričakujemo prve rezultate?
Objavljena je bila zanimiva raziskava, ko so ljudi na večtirni antihipertenzivni terapiji dali na srednje dolg post (okrog deset dni) ter jih zatem dali na vegansko hrano. V končni fazi nihče ni več potreboval zdravil za nižanje krvnega tlaka. O času pa težko kaj povem, ker je odvisno od človeka do človeka - od prvotnega stanja tlaka in telesne teže.
Ali ste kot psihiater in psihoterapevt zasledili, da imajo vegani manj psihičnih težav oziroma imajo drugačne težave? Kako sprememba prehrane vpliva na njihovo osebnost?
Ja, kot sem omenil že prej, imajo vegani drugačne težave, ker se soočajo z drugačnimi vsebinami, predvsem vezanimi na trpljenje živali zaradi ljudi.
Na socialnih omrežjih je ogromno posnetkov mučenja, zlorab in klanja živali in ko postaneš pozoren in odprt za te vsebine, te to pretrese v globine. Drug sklop težav je zaradi nerazumevanja odločitve za veganstvo s strani večine. Tako s strani staršev kot sorojencev in prijateljev, včasih tudi s strani partnerjev. To vse vpliva na medosebne odnose in tudi na dvom v lastne odločitve. Človek mora stati zelo čvrsto na obeh nogah, da vztraja. Ko gre za dijakinje in študentke, odvisne od staršev, kateri jih silijo z vsejedo hrano, ki postajajo socialno vedno bolj izolirane, je težko.
Ali vegani pojedo dovolj maščob in beljakovin?
Seveda. Oboje je v zadostni meri prisotno v hrani izključno rastlinskega izvora.
Katere vitamine morajo jemati vegani?
B12, ki pa je lahko pridobljen na veganski način in je na voljo v vsaki lekarni. Potrebno je biti buden glede D-vitamina, kar pa ni vezano samo na vegane. Tu pomaga sončenje, ob katerem pa je spet treba biti previden zaradi nevarnosti pretiravanja s posledičnim kožnim rakom.
Ali priporočate jemanje L-arginina, L-karnitina, robose …?
Ne. Pri veganskem načinu prehranjevanja ne potrebujete nobenih prehranskih dodatkov.
Kaj menite o prizadevanju slovenskega kmetijskega ministra, ki z milijoni evrov oglaša, naj pojemo še več mesa?
Mislim, da je to dobesedno kriminal, ker bi naj politika zastopala interese vseh državljanov, ne le lobijev mesne in mlečne industrije. Sploh, ker je ta prehrana dokazljivo škodljiva za zdravje državljanov in bi vsaka reklama za meso in mlečne izdelke morala, podobno kot reklama za alkoholne pijače, vsebovati opozorilo Ministrstva za zdravje, da je ta prehrana škodljiva za zdravje. Poleg tega menim, da gre za dvoličnost samega kmetijskega ministra, ki na socialnem mrežju zagotavlja, da ima rad živali, potem pa zagovarja zlorabo, mučenje in klanje taistih.
Kaj pa menite o prehranjevanju po krvnih skupinah?
Da je to čista neumnost. Ko srečam ljudi, ki mi govorijo, da imajo skupino 0, kar da pomeni, da morajo jesti meso, jim povem, da imam tudi sam to krvno skupino in da nimam težav. Ljudje pač iščejo zunanji alibi, da se jim ne bi bilo treba spremeniti, in kdor išče, ta najde.
Koliko let ste vi že vegan?
Šest let in pol.
Kaj je bilo ključno, da ste se odpovedali vsem živilom živalskega izvora?
Ljubezen. Samo ljubezen lahko nevtralizira uničevalno agresijo. Tako v psihoanalitični teoriji kot v vsakdanji praksi.
Katere spremembe ste opazili na sebi?
Tudi jaz sem odložil rožnata očala in moral sem pomesti pred lastnim pragom. Večino svojega življenja sem bil vsejed in živali so mi bile v napoto. Šele ko sem se zbližal s soprogo, sem jim pogledal v oči in jih sprejel v svoje srce. In videl sem človeštvo v svojih skrajnostih - toliko ljubezni in dobrote, toliko sovraštva in zla. Vmes pa kot da nič ni. Ljudje se razvijamo v vedno večjo občutljivost ali pa v neobčutljivost armiranega betona. Na to imamo vpliv. Tudi sam sem bil neobčutljive sorte. Zato vem, da so spremembe možne.
Je v Sloveniji kak kardiolog, ki upošteva vaša vedenja in si upa to tudi povedati?
Pojma nimam. Vem, da je kar nekaj zdravnikov splošne medicine, kako pa je s kardiologi, pa res ne vem. Nekako sem izgubil stik s kolegi drugih specialnosti, poleg tega pa to tudi ni tema vsakdanjih pogovorov.
Anja Drašler
»Živila živalskega izvora so pogubna, ker se celokupna uničevalna agresija, ki jo ustvarja človeštvo, krepi in usmerja nazaj v ljudi.«
»Veganska prehrana je najbolj učinkovita preventiva sladkorne bolezni ter bolj učinkovita od priporočene zdravniške diete.«
»Pri veganskem načinu prehranjevanja ne potrebujete nobenih prehranskih dodatkov.«
BELA JELKA ZA SRCE IN ŽILE
Slovenski znanstveniki so v raziskavi ugotovili, da Belinal Cholesterol varuje pred srčnožilnimi boleznimi. Pred njimi nas ta izvleček vej slovenske bele jelke zaščiti po več poteh. Ko ga dodajamo obrokom, se iz črevesja vsrka manj holesterola v krvni obtok. Jetra ga za svoje delovanje prevzamejo iz krvi in tako znižujejo raven slabega holesterola. Zavre nastajanje ateroskleroze v žilni steni kot posledice nezdrave prehrane, bogate s holesterolom in nasičenimi maščobnimi kislinami. Tako zmanjša tveganje za srčno in možgansko kap.
Zmanjša pa tudi okvaro srčne mišice med pomanjkanjem kisika zaradi srčne kapi.
Belinal Cholesterol je varen kot vzporedna terapija pri bolnikih, ki imajo povišane vrednosti holesterola in znižujejo holesterol z zdravili na osnovi statinov ali fibratov. Za samostojno uporabo se posvetujte z zdravnikom.
Belinal Cholesterol je dosegljiv na Misteriji.si ali po telefonu 051/307 777. Cena je 19 €. T. S.
Slika 1: dr. Miloš Židanik (Foto Nataša Müller)
Slika 2: Neobičajno obvestilo pred vrati ambulante dr. Židanika (Foto Nataša Müller)
Visok holesterol v krvi in krvni tlak sta tveganji za bolezni srca
Bolezen ni starostna »obraba«
»Po drugi svetovni vojni je bil v ZDA z malo denarja in z velikimi nalogami ustanovljen Nacionalni inštitut za srce. Znanstveniki so vedeli, da so mastne obloge, ki se nalagajo na arterijah obolelih src, sestavljene iz holesterola, fosfolipidov in maščobnih kislin. Niso pa vedeli, zakaj te poškodbe tkiva nastajajo, kako se razvijejo in kako točno sprožijo srčne napade.
Pri iskanju odgovorov so se na Nacionalnem inštitutu za srce odločili, da bodo več let opazovali del prebivalstva in podrobneje evidentirali vse zdravstvene podatke ter tako ugotovili, kdo je zbolel za boleznimi srca in kdo ne. Znanstveniki so odpotovali v Framingham v Massachusetts. Več kot pet tisoč prebivalcev tega mesta, moških in žensk, je privolilo, da bodo na voljo znanstvenikom, da bi se lahko nekaj naučili o boleznih srca,« je zapisal v T. Colin Campbell v najcelovitejši študiji o prehrani, opisani v knjigi Kitajska študija, ki je v slovenščini dosegljiva v spletni trgovini Misteriji.si (28,90 €) in iz nje povzemamo članek.
Z opazovanjem, kdo je zbolel za boleznimi srca in kdo ne, ter s primerjavo zdravstvenih kartotek je bila v Framinghamski študiji srca razvita zasnova dejavnikov tveganja, kot so holesterol, krvni tlak, telesna dejavnost, kajenje in debelost. Zaradi te študije zdaj vemo, da imajo ti dejavniki tveganja pomembno vlogo pri vzročni zvezi za bolezni srca. Zdravniki so leta uporabljali framinghamski model, da bi napovedali, pri kom obstaja visoko tveganje za bolezni srca in pri kom ne. Na podlagi te študije je bilo objavljenih že več kot tisoč znanstvenih del, študija traja še danes. Do zdaj so bile s pomočjo te študije proučene že štiri generacije prebivalcev Framinghama.
MEJA: 244 MG/DL
Najsvetlejši biser Framinghamske študije so odkritja o krvnem holesterolu.
Leta 1961 so prepričljivo pokazali močno povezavo med visokim krvnim holesterolom in boleznimi srca. Raziskovalci so opazili, da imajo moški z več kot 244 mg/dl (miligramov na deciliter) holesterola [to je 6319 mmol/l, kar je, kot sedaj vemo, mnogo preveč (op. uredništva)] več kot trikrat višjo pogostost koronarne bolezni srca in ožilja v primerjavi s tistimi, ki imajo raven holesterola nižjo od 210 mg/dl. Sporno vprašanje, ali lahko stopnje holesterola v krvi napovedo bolezni srca, je dobilo odgovor. Raven holesterola resnično vpliva. V isti raziskavi je bilo dokazano, da je tudi visok krvni tlak pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca.
Upoštevanje pomembnosti dejavnikov tveganja je pomenilo revolucijo v samem pristopu. Na začetku študije je večina zdravnikov menila, da so bolezni srca neizogibna »obraba« telesa in da glede tega lahko naredimo zelo malo. Naša srca so kot avtomobilski motorji; ko smo starejši, deli ne delujejo več tako dobro in občasno odpovedo. S spoznanjem, da bolezen lahko predvidimo z meritvami dejavnikov tveganja, je zamisel o preprečevanju bolezni srca nenadoma postala pomembna. Raziskovalci so zapisali: »Zdi se, da je preventivni program nujno potreben.«
Preprosto: zmanjšajte dejavnike tveganja, kot sta holesterol v krvi in krvni tlak, in boste zmanjšali tudi tveganje za bolezni srca.
V sodobni Ameriki sta holesterol in krvni tlak del »splošne kulture«. Na leto porabijo več kot trideset milijard dolarjev za zdravila, ki nadzorujejo te dejavnike tveganja in druge oblike srčnožilnih bolezni. Zdaj ve že skoraj vsak, da lahko z nadzorovanjem dejavnikov tveganja na pravih ravneh pomagamo preprečiti srčne napade. To spoznanje je staro komaj petdeset let in zahvala gre predvsem znanstvenikom in sodelujočim v framinghamski študiji srca.
UMIRANJE ZARADI HRANE
Framinghamska študija je najbolj znana raziskava o boleznih srca, vseeno pa le en del ogromnega števila raziskav, opravljenih v ZDA v zadnjih šestdesetih letih. Zgodnje raziskave so privedle do skrb vzbujajočega sklepa, da so v Ameriki stopnje bolezni srca med najvišjimi na svetu. S temi študijami so bile zajete »zahodnjaške« družbe.
Če pogledamo tradicionalne družbe, so razlike v pojavnosti bolezni srca še bolj presenetljive. Hribovci Papue Nove Gvineje, na primer, v raziskavi zelo izstopajo, saj so bolezni srca v njihovi družbi redkost. Zelo nizke so bile stopnje bolezni srca tudi na podeželju Kitajske. Stopnja umrljivosti ameriških moških zaradi bolezni srca je bila skoraj sedemnajstkrat višja kot stopnja umrljivosti moških na Kitajskem.
Zakaj smo v šestdesetih in sedemdesetih letih tako podlegali boleznim srca, ko je bil velik del sveta skoraj neprizadet?
Preprosto povedano, to je bil primer umiranja zaradi hrane. Kulture z nižjimi stopnjami bolezni srca jedo manj nasičenih maščob in živalskih beljakovin ter več polnovrednih žit, sadja in zelenjave. Z drugimi besedami, prehranjujejo se predvsem z živili rastlinskega izvora, medtem ko mi uživamo predvsem živila živalskega izvora.
RASTLINE HOLESTEROL ZNIŽUJEJO
Je mogoče, da je določena skupina gensko dovzetnejša za bolezni srca? Vemo, da ni tako, saj je tudi v skupinah z enako gensko dediščino viden podoben odnos med prehrano in boleznimi. Na primer, japonski moški, ki živijo na Havajih ali v Kaliforniji, imajo veliko več holesterola v krvi in višjo pojavnost bolezni srca in ožilja kot japonski moški, ki živijo na Japonskem.
Vzrok je očitno povezan z okoljem, saj ima večina teh ljudi enako gensko dediščino. Tudi kadilske navade niso vzrok, saj moški na Japonskem kadijo več, a imajo kljub temu manj težav z boleznimi srca kot japonski Američani. Raziskovalci so pokazali na prehrano in zapisali, da se stopnja holesterola v krvi zviša z »vnosom nasičenih maščob, živalskih beljakovin in holesterola v hrani«. Po drugi strani je bil holesterol v krvi »negativno povezan z vnosom sestavljenih ogljikovih hidratov«. Preprosto povedano, živila živalskega izvora so povezana z višjo ravnjo holesterola, živila rastlinskega izvora pa raven holesterola znižujejo.
S temi raziskavami je bilo jasno pokazano, da je prehrana eden izmed mogočih vzrokov za bolezni srca. Ob tem so zgodnji izsledki ustvarjali dosledno sliko: več ko ljudje pojedo nasičenih maščob in holesterola (kazalnika porabe hrane živalskega izvora), višja je stopnja tveganja za nastanek bolezni srca. In ker so se tudi druge kulture začele prehranjevati kot mi, so tudi oni opazili, da so njihove stopnje bolezni srca poletele v nebo. Zadnjih nekaj let ima kar nekaj držav višje stopnje smrti zaradi bolezni srca kot Amerika. R. M. |
NE ZAMUDITE
