Trackback

Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Bog_Malik_Vazal

Spam Cube Signs Exclusive Global Distribution Deal With eSys from URL: http://prweb.com/pingpr.php/SG9yci1NYWduLVNpbmctTG92ZS1JbnNlLVplcm8=
Trackback URL: http://prweb.com/pingpr.php/SG9yci1NYWduLVNpbmctTG92ZS1JbnNlLVplcm8= [read more]
Tracked on sreda, 30. avgust 2006 @ 11:09 CEST

Long Working Hours Can Raise Hypertension Risk By 29% from of California
= High blood pressure)You can read about this study in the journal Hypertension. [read more]
Tracked on četrtek, 31. avgust 2006 @ 23:27 CEST

wxtnktqbma from vfvhjqsans
yiafqlgrq stfcqpug urxiitm [read more]
Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 08:15 CEST

amateur from amateur sex
okkyeixdsq qwcgkkglkdg jgomltek [read more]
Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 08:16 CEST

Porn from Porn
unxomlrnza vaclvnzfuq kcjyxxtwxv [read more]
Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 10:31 CEST

swingers from swingers sex
tcplqzzqa vvtfavvnixe eobetbvxg [read more]
Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 11:24 CEST

teen from teen sex
jogdanjmy qcxjkknkk pcioolwhq [read more]
Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 12:26 CEST

lesbian from lesbian sex
tutthhpgru fovbexm cdudafaiq [read more]
Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 13:28 CEST

mature from mature sex
mcwhzwasc rkbxxewrweg uuhzbvrzgw [read more]
Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 16:03 CEST

porn from free porn
stxonakqxau sndlfyza pctiydbqbko [read more]
Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 19:21 CEST

klwozedla from kgualm
vagsiis mdgvkkaym uaytefvw [read more]
Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 19:27 CEST

lesbian from lesbian sex
ujmmlxunzci cpdiaiyayo zxjamxcw [read more]
Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 22:18 CEST

*censored* from teen *censored*
wzivxoxwr nuhgozndsuy rhhejmafxxs [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 01:47 CEST

teen from teen sex
nmffkgqxm cuomdjpjns hkohekzxmws [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 05:32 CEST

gay from gay sex
hbxlnsluu fjnxhytlro ndmulcstxg [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 07:00 CEST

Lesbian from lesbian sex
rrnvgemhmm irbutumuj yndgpyipq [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 08:30 CEST

Mature from Mature sex
wplniuxeocg drihnbgs mntcrelw [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 12:26 CEST

gay from gay sex
eaoxbkmtw liqeaqs earvqtey [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 13:30 CEST

anal from anal sex
pcbssqtmi phoaczokgq wbvzymytrh [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 14:34 CEST

school girl sex from school girl sex
exgjvkbbe yqrmcxxfyyw eoawjktgvm [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 15:28 CEST

sex movies from free sex movies
enlgzuasu zemocchym vengjcwrso [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 16:28 CEST

free porn from free porn
yjuvxevza cstprmajia glohstjww [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 17:46 CEST

Intel to shed up to 20,000 jobs with AMD on its heels from Micro Devices
rival Advanced Micro Devices Inc. -- expected to announce as many as 20,000 job cuts next week, its largest... [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 19:30 CEST

Group Sex from Group Sex
jbvvndry cmqclotksm lsxfiyiy [read more]
Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 19:33 CEST

amateur from amateur sex
rnahjercm avnsshhdy tmjnedwoy [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 01:38 CEST

Shaved from Shaved sex
smkkfjbhwm xtdantuu lnatymgcic [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 04:20 CEST

Pregnant from Pregnant sex
qecjbhridq wufidokyky dmtyxs [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 06:11 CEST

Fat from fat sex
ylyygytmxo oqizcwcwgb dntouqhbgy [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 07:51 CEST

asian sex from asian sex
maygbho fajwcqwfi feuieimf [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 09:23 CEST

grannies from grannies
tublfbli qgbvzmty hfebdmq [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 10:36 CEST

free porn from free porn
ffsdgchrqm ttaqzey jvsyjpssv [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 11:52 CEST

Google sex from Google sex
cjkfmtrgm fhlkasbexe zqgdgdryuo [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 12:56 CEST

free sex from Free sex
wrxlujbalu nodezfswvg oketsqpziqg [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 14:09 CEST

hardcore from hardcore sex
atgckkotz rgnxhhra ooiqtig [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 15:20 CEST

free sex from free sex
uefccngitw msckek oclinmzok [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 16:40 CEST

swingers from swingers sex
duhggsus tcyrlfaa uzgbsvhgfi [read more]
Tracked on torek, 5. september 2006 @ 20:41 CEST

porn from porn
vxckaxcmfy txxkpyr tflrfaa [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 00:22 CEST

amateur from amateur
acxbpkodw fwxblonq tdybwxcao [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 04:01 CEST

lesbian from lesbian
vsrtjqsw oqohvcbbwwa wkhqlmhm [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 06:10 CEST

Tools For SEO from and MSN (link:http://www.thiersite.com).
SEOPH ] I will run their sites through Keyword Density Analyzer (http://www.seobench.com/keyword-density-analyzer/), [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 06:49 CEST

sex movie from sex movie
gpqdcywdm yuwotntaeqy vqewtunjk [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 08:33 CEST

diazepam from diazepam
tefmsuwiw lothowkaxo srjlkkpu [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 10:05 CEST

sex from sex
cbwgohkz fphordane cksipzay [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 11:26 CEST

amateur from amateur
jshdhmacvm ojcpulkevo kwbpjkjoiq [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 13:51 CEST

live sex from live sex
btkopyouys cajadqzuw bjkoofip [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 16:01 CEST

hardcore from hardcore
ksttaapug nhiipnxyy rwlddsrk [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 18:26 CEST

free project voyeur
free squirting *censored* couples having sex in public be your own boss [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 19:53 CEST

gay from gay
osazbokbsvu btkpcnrjqu holtvayrck [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 20:22 CEST

free porn from free porn
ioeptubox htmahtwva borehqhjzoa [read more]
Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 23:14 CEST

buy viagra from buy viagra
piyroraw wbwkdysw kkoaaevpgc [read more]
Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 04:19 CEST

teen from teen sex
hrajtqyliw pzrfkwhrbe hzldsxd [read more]
Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 05:50 CEST

gay sex from gay sex
duxbsyyia bupwwusye xluyzuwk [read more]
Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 06:56 CEST

pantie from pantie
ppflddbw upymnvxejq vyrleiazw [read more]
Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 08:57 CEST

Buy Anavar Online
Tracked on ponedeljek, 12. februar 2018 @ 18:56 CET

Bog ali Bog malik | 28 komentarjev. | Nov uporabnik

Najprej najnovejši Najprej najstarejši Plosko Gnezdeno Brez komentarjev Nitno

Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.

Bog ali Bog malik Prispeval/a: sonceživljenja dne torek, 18. julij 2006 @ 08:07 CEST Pozdravljen Drago, Prav imaš, svoje bistvo in srce moramo zasidrati v luči, ki pa je ni mogoče najti izven sebe. Neskončno raznovrstnost bivanja in luč zlahka spregledamo, če iščemo znotraj uokvirjenih oblik. Tudi zlo se prikazuje v preoblekah angela. Mnogo miru in tiste prave luči, ki razsvetljuje ozko, »resnično« stezico! Darinka [ Odgovori na to | # ]

Bog ali Bog malik Prispeval/a: sonceživljenja dne torek, 18. julij 2006 @ 08:16 CEST Pozdravljen Drago, Prav imaš, svoje bistvo in srce moramo zasidrati v luči, ki pa je ni mogoče najti izven sebe. Neskončno raznovrstnost bivanja in luč zlahka spregledamo, če iščemo znotraj uokvirjenih oblik. Tudi zlo se prikazuje v preoblekah angela. Mnogo miru in tiste prave luči, ki razsvetljuje ozko, »resnično« stezico! Darinka [ Odgovori na to | # ]

Savel goes to Holywood Prispeval/a: MC dne torek, 18. julij 2006 @ 10:11 CEST Drago, praviš, da Bog malik živi izven nas, zato se lahko prikaže v obliki žarečega grma ali peščenega vrtinca ali pa odpre nebo in se nam tako pokaže. Toda, ali se ni prav Savlu, preden je postal Pavel, prikazal Bog na tak (zunanji) način (kot slepeča svetloba). Pavel pridiga, da boga ni izven nas, čeprav se mu je ta prikazal prav na takšen način. Savel ni spoznal Boga s pomočjo notranjega uvida, ni ga spoznal v miru, v tišini, v zbranosti, marveč s pomočjo zunanjega čudeža v obliki fotonskega cirkusa, ki ga je spremljal grmeč nagovor čarovnika iz Oza. Mogoče je res, da je lahko uvidel šele, potem ko je oslepel. Toda, če bi Savel oslepel zaradi neke povsem običajne nesreče (ker bi npr. med ježo zadel z glavo v vejo), se verjetno ne bi nikoli spreobrnil. Sporočilo Savlovega spreobrnjenja je preprosto – ljudje za svojo vero potrebujejo potrditev v obliki zunanjega performansa. Krščanstvo temelji na čudežih, vero utrjuje na iluzionističnih utvarah. Pavel razglaša, da – če Kristus ni vstal, potem je vsa naša vera brez pomena. Vstajenje in kasneje vnebohod pa je – tako kot je opisano v Novem testamentu – predvsem domišljena predstava za množice. Bleščeči perfomance, ki nas osupne. Cerkev (predvsem katoliška) temelji na zunanjih podobah, na ikonah, na virtualnih svetovih, na blišču in na spektaklu (Tipičen primer je papežev pogreb). Vatikan je postal turistična atrakcija, kramarski semenj, kjer prodajajo kičaste podobice ter kipce, nekakšen muzej živih voščenih lutk, parada srednjeveških oblačil in drugih rekvizitov. Poglejte samo cerkve. Tisto, čemur pravijo Božji hram, je v bistvu samo nekakšen relikvarij, ki s kičasto in pozlačeno navlako, umetnimi dišavami, obskurno svetlobo in donečim ozvočenjem predstavlja kuliso za hrupno in bleščečo predstavo. Ko bodo v cerkvah zamenjali še ozke klopi (narejene po merah ljudi iz prejšnjih stoletij, ko je bila povprečna višina za 10-30 cm nižja) in montirali udobne tapecirane fotelje ter stranske ladje opremili z velikim LCD, ki bodo visel nad tabernakljem ter v času obhajila predvajali odlomke iz Gibsonovega Pasijona, se bodo cerkve dokončno spremenile v sodobne multimedijske centre. Cerkev razume, da je človek na svoji površini predvsem vizualno bitje, ki ga je najlažje omrežiti s podobicami in sličicami, ki pripovedujejo neko zgodbico. Križev pot, ki je zaščitni znak večine krščanskih cerkva, je tipična manifestacija takšnega sporočanja, je neke vrste predhodnica snemalnih knjig. Je srednjeveški filmček brez podnapisov za nepismene tlačane. Cerkvena doktrina osvajanja duš je v tem smislu popolnoma skladna z doktrino kapitalistične ekonomske propagande, ki osvaja potrošnike s pomočjo digitalnih simulakrov. [ Odgovori na to | # ]

Savel in MC Prispeval/a: Drago dne sreda, 19. julij 2006 @ 08:29 CEST MC; pravim kar pravim in kar mi pravi moje spoznanje. To je vse in nič nimam ne dodati in ne oduzeti. Pavel pa je ideolog krščanstva. Kristusov nauk je tako prilagodil, da je lahko postal religija Rima. Brez njega, bi imeli samo nešteto ločin, ki bi ali ne bi obstale ali pa bi jih druge religije uničile. Njegova zasluga je predvsem v tem, da se je Kristusov nauk obdržal do današnjih dni. Slabost pa je v tem, ker je ustanovil inštitucijo s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Pavlova teza, da če Kristus ni vstal od mrtvih, je naša vera prazna, je zelo smela teza. Ponovil bom, kar sem že pred mnogimi leti napisal v Delu. Tam sem se spraševal, kako je mogel Kristus umreti v treh urah na križu, ne da bi mu strli golenične kosti. Obema soobsojencema so vojaki zdrobiti nožne kosti, da sta lahko umrla. Obsojenci so na križu običajno umirali po več dni, tudi več kot teden dni, pa še takrat so jim morali nožne kosti zdrobiti. Ko so jim te kosti zdrobili, se niso mogli več dvigovati z nogami in roke so bile tako napete, da so se zadušili. Tudi pri križanju spartakovih upornikov ni bilo nič drugače. Ko je pa šel Jožef iz Arimateje k Pilatu, če lahko sname telo s križa zaradi pokopa, mu je ta odgovoril, da lahko sname truplo s križa. V tem dialogu je šlo za besedno igro dveh dokaj podobnih besed - telo in truplo; nekako tako kot med ribami in Kristusom ali pa še bolj. Dandanašnji dan se tudi govori o Jezusovem telesu in ne o truplu, ki je bilo v grob položeno. Kaj pa je Pavel videl ali ni videl, če gre za ideologa ali pa celo demagoga, je čisto postranska reč. Sklicevati se na čudeže, je zelo rizično početje. Sveti Avguštin je dejal, da imamo za čudeže naravne pojave, ki jih trenutno ne poznamo. Marsikoga se ima za svetega moža, zaradi njegovega početja, ker se ne pozna ozadja. Podobno gre za nenavadno obnašanje kipcev, pa naj si gre za tiste v Indiji ali pa one v drugih religijah in krajih. Povsod je princip isti, princip Boga malika. Malik pa je običajno delo človeških rok ali/in tudi uma. Zavedati se moramo, da ima vsak izmed nas ogromno zatrtih moči, ki smo jih podedovali preko staršev ali pa so nam bile vsiljene preko šolskega in izobraževalnega sistema države ali pa religije. V kolikor bi prišli do tega, da imamo velikanske speče moči v sebi, ne bi bilo več igre "žrtve in rešitelja" s strani raznih gibanj ali pa uradnih inštitucij, niti ne bi imeli raznih zdravilcev ljudi ali pa zemlje. Samo spoznanje, da smo Bogovi, bi bilo človeštvo ozdravljeno vsaj vseh črnih kronik in slabih novic. [ Odgovori na to | # ]

Savel in MC Prispeval/a: MC dne sreda, 19. julij 2006 @ 09:07 CEST Drago, najlepša hvala za argumentiran odgovor. Moram priznati, da se z večino tega, kar si napisal, zelo strinjam. [ Odgovori na to | # ]

Savel goes to Holywood Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 19. julij 2006 @ 10:33 CEST Marko, o cerkvi praviš naslednje: "Cerkev (predvsem katoliška) temelji na zunanjih podobah, na ikonah, na virtualnih svetovih, na blišču in na spektaklu (Tipičen primer je papežev pogreb). Vatikan je postal turistična atrakcija, kramarski semenj, kjer prodajajo kičaste podobice ter kipce, nekakšen muzej živih voščenih lutk, parada srednjeveških oblačil in drugih rekvizitov. Poglejte samo cerkve. Tisto, čemur pravijo Božji hram, je v bistvu samo nekakšen relikvarij, ki s kičasto in pozlačeno navlako, umetnimi dišavami, obskurno svetlobo in donečim ozvočenjem predstavlja kuliso za hrupno in bleščečo predstavo. Ko bodo v cerkvah zamenjali še ozke klopi (narejene po merah ljudi iz prejšnjih stoletij, ko je bila povprečna višina za 10-30 cm nižja) in montirali udobne tapecirane fotelje ter stranske ladje opremili z velikim LCD, ki bodo visel nad tabernakljem ter v času obhajila predvajali odlomke iz Gibsonovega Pasijona, se bodo cerkve dokončno spremenile v sodobne multimedijske centre. Cerkev razume, da je človek na svoji površini predvsem vizualno bitje, ki ga je najlažje omrežiti s podobicami in sličicami, ki pripovedujejo neko zgodbico. Križev pot, ki je zaščitni znak večine krščanskih cerkva, je tipična manifestacija takšnega sporočanja, je neke vrste predhodnica snemalnih knjig. Je srednjeveški filmček brez podnapisov za nepismene tlačane. Cerkvena doktrina osvajanja duš je v tem smislu popolnoma skladna z doktrino kapitalistične ekonomske propagande, ki osvaja potrošnike s pomočjo digitalnih simulakrov." Ali res vidiš samo to, kar navajaš? Jaz vidim v cerkvi veliko več. Vidim duha in kulturo številih generacij, ki so jo vložile v cerkev, da bi spodbujale ljudi k dobremu mišljenju in dobrim dejanjem, z biblijskih zgodbah vidim tudi globoke resnice in življenjske modrosti, ki so vodile ljudi skoz zgodovino časa, v cerkvi vidim neštete vrhunske umetnine človekovega duha in ustvarjalnosti. Tudi veliko dobrote in ljubezni občutim, ko sicer zelo redko vstopim v cerkev (všeč mi je prazna cerkev, ko ni obredov), ko si zaželim tistega blaženega miru, ko vstopajo dobre misli in hvaležnost v spomin, ko se spominjam na svoje drage, ki jih ni več med živimi in še nešteto dobrih občutkov mi ponuja božji hram. Kar nekam bolj počloveči me. Ljubezn občutim kot vir človeškega življenja. Le kako moreš ostati tako ravnodušen in brezbrižen do tolikega ustvarjalnega duha človeštva. Mislim, da je potrebno spoznati in razumeti svet, v katerem živimo, ter njegova pričakovanja, težnje in njegov dramatični značaj, da bi lahko razumel sporočila in občutil asociacije, ki ti jih vzbudi hram večnega razmišljanja od kod prihajamo, kaj smo in kam gremo. Odgovori so zelo preprosti, le občutiti jih je treba. Praviš o cerimonijah in papževem pogrebu. Ta pogreb jasno izpričuje koliko duhovnih ljudi je na tem svetu, ki jim ljubezen, mir in sožitje med ljudmi veliko pomenijo. In nanazadnje ali nisi bil tudi na Titovem pogrebu v hiši cvetja in mu izkazal spoštovanje ob odhodu s svojo prisotnostjo. Ali je bil tudi to spektakel in ti si se udeležil kičastega spektakla. Kdo bi si mislil? Ali Tito z vsemi tistimi na prsih pripetimi odlikovanji, ni bil kičast in ali njegov mavzolej ni kičast spomin na neko dobo, na katero danes vsi pljuvamo, ti in še mnogi, mnogi drugi ste mu verjetno ploskali kot Titovi mladinci in ga občudovali. V vseh stvareh vidimo tisto, kar hočemo videti. LP Tatjana [ Odgovori na to | # ]

Globalni medijski spektakli (včeraj in danes) Prispeval/a: MC dne sreda, 19. julij 2006 @ 12:21 CEST Dobro se spomnim, da sem ravno v času Titovega pogreba na šolskem igrišču igral košarko. Zdelo se mi je nenavadno, zakaj ni nikjer nikogar, toda špil sem odigral do konca. Ko sem potem prišel domov, mi je oče (komunist) skoraj izpulil ušesa. Verjetno sem bi že kot mulc okužen z virusom nespoštovanja avtoritet. Papežev pogreb je bil (podobno kot Titov) predvsem velika burka, nekakšen avtodafe, s katerim je RKC želela narediti vtis veličastja in superiornosti. Rimski trgovci z novci so se veselili ekstra profitov, RKC pa je uživala v triumfu srednjeveških ceremonij, ki so ga množični mediji spremenili v Holywoodski performance. Velika medijska burka je bila samo logičen zaključek papeževega življenja. Woytila je bil namreč odličen igralec - znal je z mediji. In tudi v času, ko je bil že popolnoma nepokreten, ga je Cerkev razkazovala kot kako voščeno lutko, kot živega mučenika, kot belo žrtveno jagnje, ki trpi zaradi grehov tega sveta. Spremljanje počasnega papeževega hiranja je bil pač samo neke vrste globalni reality show-a. To je bil Kristusov pasijon v živo, umiranje na obroke - po postajah, suspenz, ki je trajal skoraj desetletje. Čisti performance. Multimedijsko pogrebno razkazovanje trupla je bilo samo logično nadaljevanje multimedijskega razkazovanja živega mrliča, s katerim si je RKC (v pomanjkanju želje za resnične reforme) dvigala svoj rating in se s pomočjo papeževe medijske karizme vlekla iz situacije, ko število njenih ovčic naglo pada. Brezsramno izkoriščanje hudo bolnega papeža za patetično samoprocijo samo kaže na perverzno naravo vatikanske kurije. [ Odgovori na to | # ]

Globalni medijski spektakli (včeraj in danes) Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 19. julij 2006 @ 14:40 CEST Pozdravljan Marko, lahko bi se s tvojo razlago tudi strnjala. To je ena plat medalje, druga pa je spet vprašanje razumevanja: V imenu življenja! Mislim, da si jasno povedal kaj je vzrok tvojemu uporu do avtoritet, ki si jih zbrcal iz svojega življenja. Verjetno ti ni preostalo drugega, da si našel samega sebe. Oče, komunist in ideolog, ki ti je vsiljeval normirano družbeno zavest. Ti si se uprl. Imel si pokončno držo. Jaz sem doživela v svojem otroštvu in odraščanju pa drugo diametralno usmerjeno avtoriteto - na mojo vzgojo je vplivala dobesedno versko fanatična oseba, pri kateri sem živela v najbolj občutljivi dobri odraščanja. Do vere in cerkve sem že v mladih letih svojega življenja (pri 12 letih) dobila odpor prav zaradi pritiskov, ki so me omejevali v svobodi oblikovanja moje zavesti in izvajali prisilo name z verskimi rituali. Meje tolerance do teh vprašanj sem pridobila s kasnejšimi zrelimi leti, ko sem dozorela v pogledih na ta vprašanja. Zato me iritira vsak nestrpen odnos, ne glede s katere strani prihaja. Sem za absolutno svobodo. Enak odnos imam do politike. Popolnoma sama sem si v toku življenja izoblikovala svoj svetovni nazor, ki ga opiram predvsem na humanistično razumevanje človeka v tej družbeni stvarnosti. Ne gre za orktodoksno ohranjanje naukov ali ideologij v njihovi prvotni obliki, ki jih varuje napadov in kritike. Človek mora biti kritičen do določenih vprašanj, vendar ob vsem tem je treba ohraniti prvotnega duha kulture in civilizacijskih izkušenj in se osvbodoiti utesnjujočih podmen, ki ne rešujejo človeških naspotij, temveč izničujejo človeka samega in ustvarjajo delitve in sovraštvo. Sovražne rezistence ne pomagajo nikomur. Najpomembnejše v neki družbi je ravnotežje sil. Mislim, da si moramo prizadevati, da ga nenehno vzpostavljamo. Do Papeža Janeza Pavla II. pa imam izjemno spoštljiv odnos, ker poznam njegovo življenje, delovanje, njegova prizadevanja za mir in sožitje med narodi, skratka bil je pozitivna osebnost. Če bi človeštvo imelo vsaj še nekaj takšnih, s takšno karizmo in dobrohotnostjo, verjetno bi se človeštvu godilo boljše. Vedno je treba gledati skoz človeka kakršen v resnici je on sam. Lep pozdrav Tatjana [ Odgovori na to | # ]

Biografija komunistično-liberalnega nihilista z okvarjeno hrbtenico Prispeval/a: MC dne četrtek, 20. julij 2006 @ 14:43 CEST Najprej si ugibala, kako sem jokal za Titekom in kako sem se pasel po Dedinju. To je bil seveda strel v prazno. Sedaj ugibaš, kako mi je oče – komunist in ideolog vsiljeval normirano družbeno zavest. In tudi to je čisti strel v prazno. Nekje si lepo zapisala, da stvari vidimo takšne, kakršne želimo videti. Moj oče mi ni nikoli nakladal o kaki komunistični ideologiji. Vedno je poudarjal, da na se odločim sam, ko bom odrasel. Ni me vzgajal za ateista. Pač pa me je k maši pošiljala mama, ki jo je katolicizem usodno zaznamoval (permisivna spolna vzgoja), zaradi česar je tudi veliko pretrpela. Seveda ni bila fanatičarka, bila pa je verna. Vere v Boga ni izgubila nikoli – izgubila pa je vero v Cerkev. Tako kot oče ni nikoli izgubil vero v pravičnost in ideale socializma, čeprav je danes »kapitalistični« direktor. Če česa ne morem očitati staršem je prav to, da me nikoli niso indokrinirali s kako ideologijo ali vero. Za to se jim še danes hvaležen. Oče mi je samo enkrat nakladal o tem, kako se je vedno treba boriti za delavski razred. Pa še takrat je bil pijan. Pravzaprav sem ga samo takrat videl res pijanega. Že zaradi tega mi je komična epizoda ostala v trajnem spominu. Ko danes opazujem, kaj se dogaja v kapitalistični realnosti, me tisti pijanski prizor ne navdaja več s posmehom, marveč kvečjemu s skrbjo in mislijo, kako prekleto resnične so bile tiste besede, čeprav izrečene v pijanskem zanosu. Če sem bil kdaj indoktriniran s čim, potem sem bil kvečjemu s katoliško vzgojo, verjetno še najbolj s barvnimi sličicami iz ilustrirane izdaje Svetega pisma. Neprimerno bolj – v kvantitativnem in kvalitativnem smislu – kot pa npr. s kako komunistično ideologijo. V srednji šoli je pri predmetu Temelji marksizma s samoupravljanjem name neprimerno večji vtis naredil učiteljičin dekolte, kako pa kake Teze o Feurbachu ali Komunistični manifest. Novačenje nadobudnih mladcev za vstop v omladinsko partijo name ni naredilo nikakršnega vtisa. Do tega sem že takrat čutil neko posebno averzijo. Pa seveda ne zaradi ideologije kot take, marveč zaradi veliko bolj banalnih razlogov. Recimo temu kar adolescentniška neprilagojenost in asocialnost. Za nameček sem bil še skrajno otročji (kar se do današnjih dni ni veliko popravilo). Resnici na ljubo moram priznati, da me tudi katolicizem ni bog ve kaj travmatiziral. Še najbolj sem trpel zaradi bolečin v križu kot posledica stoječe prisilne drže v času nedeljske maše, pa seveda zaradi tega, ker sem zaradi maše zamudil otroško matinejo Živ-žav. Moja otroška dušica bi takrat zlahka zamenjala Kristusa, angele in vse svetnike za risanko o čebelici Maji. Predvidevam, da so bili to prvi nastavki oziroma zametki kasnejšega liberalizma in nihilizma ;) Tudi besede o pokončni drži so bolj tvoje ugibanje, kot kaj drugega. V mladih letih sem namreč zelo malo razmišljal o kakršnikoli drži. Tisto, čemur bi lahko rekli ponos, je bila predvsem trma (tudi to se do današnjih dni ni veliko popravilo). Na žalost sem slabo skrbel tudi za držo v fizičnem smislu. To me je na koncu drago stalo. Zaradi slabe drže (kifoze in lordoze) sem pristal v Valdoltri in preživel štiri mesece v mavcu. Še danes se ne morem povsem zravnati in moja drža še vedno ni povsem pokončna. Problem pri t.i. pokončni drži je namreč v tem, da človek zaradi nje lahko ostane pokončno okostenel. Problem preveč pokončne drže je namreč okostenelost. Malo jogijskega upogibanja je zato vedno dobrodošlo. Nekaj prekucniških svetovnonazorskih asan za izboljšanje duševnega zdravja. Da se odplaknejo stari (dogmatski) miselni vzorci. Na primer 10 božjih zapovedi. Od otroštva do danes sem najmanj petkrat kardinalno spremenil svoj svetovni nazor. In seveda ne izključujem, da ga bom še najmanj petkrat. Tudi božjim zapovedim še dajem nekaj možnosti. [ Odgovori na to | # ]

Biografija komunistično-liberalnega nihilista z okvarjeno hrbtenico Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 20. julij 2006 @ 21:25 CEST Pozdravljen Marko, dogaja se, da streljamo v prazno. Tudi ti si streljal v prazno s tvojim ugibanjem, da sem verska fanatičarka, fundamentalistka. Človek je bitje odnosov in z medsebojnim komuniciranjem, se lahko boljše spoznamo in to nam omogoča, da ne sodimo prehitro. Vsekakor cenim in spoštujem tvojo iskrenost. Glede indoktirnacije pa sem opisala svojo mladostno izkušnjo v pesmi »Meni se je nekega dne razodelo«, (Pozitivke ), zato se ne bi ponavljala. Opisujem svoj odnos s stricem in z vzgojitelji internata ter s šolo v znamenju tedanjega časa. Moram pa reči, da kljub »železni« vzgoji«, dveh diametralno drugačnih vzgojnih sistemov – stric z izrazito in pretirano versko komponento in na drugi stran internatski vzgojitelji, indoktrinirani s povojno ideologijo, so ustvarjali v moji otroški duši zmedo. Kljub vsemu, sem našla svojo pot. Svojemu stricu, čeprav pretirano strogemu katoličanu, sem hvaležna, saj sem pri njemu z veliko žlico zajemala duhovno ozračje (bil je filozof, pesnik in publicist), ki je zame predstavljalo obogatitev, iz katere črpam vse življenje modrosti, ki mi pomagajo lažje razumeti stvari. Danes ne bi bila takšna kot sem, če njega ne bi poznala. Iluzija je bila predvsem v moji veri, da bom ves nered, umazanijo in dvoumnost sveta ter vse krivice lahko premagala s svojim idealizmom in racionalnimi pravili, ki sem jih najmanj 30 let pisala v obliki samoupravnih splošnih aktov. Moram reci, da sem verjela tako kot tvoj oče v to, da delam nekaj koristnega za družbeno skupnost, za svoj kolektiv, za svoje sodelavce. Vendar, če danes pomislim, ni bilo vse brez pomena. Pred nekaj dnevi sem srečala nekega delavca iz organizacije, pri kateri sem bila zaposlena kot vodja splošne službe. Ta me je ustavil in mi rekel, da že vrsto let razmišlja kje me bo srečal in se mi zahvalil. Vprašala sem ga zakaj? Rekel mi je, da zato, ker sem mu rekla, naj vloži prošnjo za stanovanjski kredit in da ga je nato dobil, kar je bilo za njegovo eksistenco in eksistenco njegove družine odrešiteljsko. Jaz se na to ne bi spomnila, saj kjer sem delala v tej vlogi, sem se iznajdljivo trudila in so imeli vsi zaposleni v nekaj letih rešen svoj stanovanjski problem. No, sem si mislila, kako lepo se človek počuti pri duši, če za nekoga naredi dobro, če svojo spontanost, namene, cilje, čustva in ideale nameni za dobrobit ljudi in da vse to ne urejuje zgolj brezčutni in preračunljivi pragmatični razum. Imam občutek, da prihajamo v obdobje postmodernizma, ki želi človeka naučiti tega, da bo znal spoštovati vse nejasnosti in dvoumja, da bo znal izkazovati spoštovanje človekovim čustvom in da ne bi vsega človekovega delovanja že vnaprej preračunavali in ga spravljali v natančno določene kategorije. Gre za osebno odgovornost biti tudi za drugega, za ljubezen in za moralno prenovo sebe, kajti izvor moralno-etičnega ravnanja je vedno človek kot bitje razuma in svobode. Vendar svoboda te ne sme in te ne more odvezati odgovornosti za moralno življenje. To je tisti postulat, o katerem govorim. Z razglasitvijo samozadostnosti človeškega razuma je današnji čas zavrgel upravičenost Boga, da oblikuje človekovo usodo, in s tem je zavrgel možnost, da bi bila vzpostavljena dovolj solidna osnova za moralo. Moderno gibanje je zdrobilo v prah kakršno koli osnovo, na kateri bi lahko prepričljivo utemeljili moralne zapovedi; spodkopalo je moralnost kot tako; odgovornost, ki gre onkraj pogodbenih obvez, biti za, ki se ga ne more zreducirati v biti za kogarkoli, ni več mogoče najti; zaradi poudarka na vedno večji učinkovitosti, so vrednote vse bolj zreducirane. Prva dolžnost vsake prihodnje etike, mora biti predočenje dolge vrste posledic tehnološkega razvoja in se razlkuje od običajnega trgovanja, ki jo vidimo danes v Evropi in kratkoročnega gledanja. Živimo v dobi velike negotovosti, ki jo moramo sprejeti in skušati z njo živeti. Tu pa ima človek še veliko dela in prav na tem področju bomo morali spremeniti svoj miselni vzorec. Ne gre za postavitev univerzalne in dovolj trdno osnove etični zakonodaji, NE, gre za to, da spremenimo sebe. Vesela sem, da si imel v dobi odraščanja tako dobre starše, ki so imeli dober namen in dobro srce. Tudi jaz sem jih imela, pa jih ni več med živimi. Ljubi očeta in mater…… (spet ena iz Mojzesove tablice!). Glede hrbtenice pa se potolaži, da nisi sam z okvarjeno hrbtenico. Tudi jaz imam s svojo "okostenelostjo" probleme. Rodila sem se z zaraščenim S1 in L5, ki mi pritiskata na živc in moram reci, da zelo "uživam". Lep pozdrav, veliko zdravja, dobrega počutja in vse dobro Tatjana [ Odgovori na to | # ]

Bog ali Bog malik Prispeval/a: Drago dne ponedeljek, 24. julij 2006 @ 11:32 CEST Kdo je "mojega" Boga spremenil v boga? [ Odgovori na to | # ]

Bog ali Bog malik Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 24. julij 2006 @ 12:47 CEST Pozdravljen Drago, tvojega boga si ti spremenil v Boga. Tvoj Bog je tvoje psihično dejstvo. Vse svoje dobre lastnosti si prinesel na Boga in ga pobožanstvil. Tvoja bit pa so prizadevanja po božji popolnosti, ki je neskočna. Morda ti bo odgovor na to dala moja pesem SKRIVNOST VERE Dva Boga sta. Enega si ustvaril ti, drugega ne poznam. Tretji človek trdi: Za Boga, ki si ga ustvaril ti, ne moreš trditi, da je, ker nimaš dokazov o njegovem bivanju. In prav v dokazovanju nebivajočega po človeku si storil nekaj korakov bliže in se približal možnosti, da bi se božje rodilo kot bivajoče v tebi. Po volji nebivajočega se priklepaš na kopne površine planeta in prenašaš božanskost bivajočega na nebivajoče in bivajoče odtujuješ, zadržal si zase kot lastno breme le nebožanskost bivajočega. Zaradi nebeške preobilnosti v božanskosti si obubožal in hkrati obogatel v svoji biti, ker gojiš zimzelene nujnosti svojega obstoja, ki zaraščajo goličavje v tebi nebivajočega v oddaljenosti cvilečega prahu in razbesnelih vsemirskih meglic. Tvoje zimzelene nujnosti se še niso razrasle v drevo, da bi se v nebivajočem v tebi odpovedal sadežu Adama in Eve. Nadomestilo za tvoje drevo je nebivajoče, ki ga ustvarja, kar je bivajočega v tebi. Nebivajoče se spreminja v bivajoče in ga prerašča ter zopet izginja v nebivajoče. To je tvoj svet in skrivnost tvoje vere! Nebivajoče se združi z bivajočim in se kot božje razodeva v tebi. LP Tatjana [ Odgovori na to | # ]

Nekdo pa raje bog namesto Bog Prispeval/a: Drago dne sreda, 26. julij 2006 @ 09:12 CEST Tatjana, ta kateri je to spreminjal je že pretiraval. Celo na začetku stavka je bog in ne Bog. Bog je tu mišljeno osebno ime in še kaj več. Sicer pa taka, bi rekel ortodoksno ateistična predpostavka kazi avtorsko delo in ga lahko spreminja v nek napol komunistični zmazek. Ne vem ali gre za posledice šole ali pa za dedovanje. Ali je to še mogoče med razgledanimi in svetovljani, da o izobraženih niti ne govorim? Kaj naj ti rečem, lepo pesniš. Hvala za tvoje vizije. Le nekoliko na dolgo ti gre. Raje imam takšno žival, ki ima oster gobec, kratek rep, vmes pa čim manj. Jaz sem pa tekst takole napisal: Bog je vse v vsem, pravi Pavel - Jezusov postapostol in ideolog. Torej ni Boga izven nas, če ga ni v nas samih. Kdor vidi Boga izven sebe, kdor misli, da se lahko pride do njega le po smrti, ta ne pozna Boga, pozna le Boga malika. Ta hodi po cerkvah, džamijah, templjih, svetiščih in časti Boga malika, v bistvu pa časti služabnike tega malika. Ljubimo jim roke, se jim klanjamo in mislimo, da se lahko samo preko njih pride do Njega. Ali nam res študij bogologije prinese ključ do stika z Bogom, do tega, da postanemo njegovi "zemeljski" advokati, njegovi zagovorniki, njegovi pooblaščeni glasniki, njegovi vazali. Ker pa je Bog tudi v nas, zato velja stavek, da smo vsi božji otroci in nadalje ko "zrastemo", lahko postanemo Bogovi in stvarniki svojih Nebes in svoje Zemlje in tudi svojega Pekla. Kajti On je pravičen sodnik, ki hudo kaznuje in dobro palčuje. Ker pa je Bog tudi v nas, ga ne moremo popolnoma dojeti, ga ne moremo popolnoma razumeti in ga tudi ne moremo popolnoma videti. Vidimo le njegov odsev v ogledalu. Boga pa lahko začutimo, se ga lahko zavedamo, ga lahko tudi nekoliko spoznamo. To se dogodi le v tišini, molku, zbranosti. Kakršnokoli (močno) trkanje na njegova vrata je neuspešno, ker gre za prisiljevanje. Le potrpežljivost nas privede do Njega v Nas samih. Zato je naše telo, tudi tempelj, svetišče, cerkev Njega. Stanje našega telesa, nam kaže na stanje odnosa do nas samih in tudi do njega. Kakršen je ta tempelj, tako vidimo Njega in njegovo Stvarstvo. Bog malik je v bistvu ustvarjen Bog in je le višja stopnja malikovanja narejenih malikov. Zato ta Bog živi izven nas, zato se lahko prikaže v obliki žarečega grma ali peščenega vrtinca ali pa odpre nebo in se nam tako pokaže. Zato so malikovalci lahko vzeti v Nebesa ali Pekel, ki pa je umetno ustvarjen nek Eshatološki svet, ki pa ni rečeno, da je fiktiven, navidezen, je še kako resničen. Vsakemu je dana izbira in svobodna volja odločitve, kaj počne in kako počne na poti, ki se ji pravi Življenje. Po kakršni poti hodimo, k takšnemu cilju tudi pridemo. Sicer pa vsakdo dojema svet na svoj lasten način. Zato niti verniki iste vere ga ne dojemajo enako ampak vsak po svoje. Takisto velja za ateiste. Nekaj štejeta le aktiven vernik ali pa aktiven nevernik, ki se sprašujeta o svojem bistvu. Eden išče Boga, a drugi Človeka, najdeta pa ravno obratno, kar iščeta. Kar že imaš ne moreš najti. Vsi ostali se vedejo kot čreda, ki samo bleja in meketa. Modreci vidijo te ljudi v nekem spečem ali pa celo na pol mrtvem stanju, ki gredo skozi življenje. Na vhodi v nek tibetanski samostan piše: Tisoč menihov, tisoč religij! Ne zamenjujem Boga z duhovščino. Primorska duhovščina je opravila veliko delo med vojno. Vsa čast in slava jim. Sedaj si pa Primorsko počasi prilaščajo Notranjci in širijo svoje meje, kot se jih je nekoč Germanija, da bi bila lahko vse do Adrije. To je takrat počela s počasnim premikanjem meje Notranjske oz. Kranjske dežele proti jugo-zahodu. Strinjam se s teboj Tatjana, da je to moj Bog, Bog vsega Stvarstva, živega in “neživega”, ki pa verjetno to sploh ni Bog. Boga rabimo za malikovanje, za čaščenje, Njega pa, da živimo po/v njem in sodelujemo pri razvoju Njegovega Stvarstva in da se vedemo kot dobri gospodarji nad tem, kar nam je podarjeno – življenje, polnost življenja, našega in drugih (živih bitij). Ker pa omenjaš tudi sadež (Adama in) Eve, pa naslednje nekako (pre)prosto po teologiji: Popolni Bog naredi popolno neumrljivo človeško dušo in jo posadi novemu bitju v telo. Nato pride “njegova” duhovščina in to dušo obremeni z izvirnim grehom po (Adamu in) Evi. Nato pa so oni spet tisti, ki z raznimi magičnimi postopki poskrbijo, da se zmanjša ali pa celo odpravi posledice izvirnega greha. Res zelo zanimiv salto mortale. Nadalje Bog sprejme zavezo z nekim narodom in ga izvoli za svojega. Ali misliš, da je resničen Bog res takšen separatist? Bodi v miru z Bogom, ne glede, kako si ga predstavljaš. Otroci Vesolja smo, nič manj kot so to drevesa in zvezde… Bodi pozorna. Bodi srečna. [ Odgovori na to | # ]

Nekdo pa raje bog namesto Bog Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 26. julij 2006 @ 10:02 CEST Pozdravljen Drago, po slovničnih pravilih se bog piše z malo začetnico, po krščanskem izročilu z veliko začetnico. Kakor koli pomembna je vsebina, ki jo napišemo. Skratka tvoj komentar mi je všeč, vščeč mi je način kako doživljaš Boga Stvarnika. Vsak ga na svoj način. Tudi ti bodi srečen in zadovoljen, kajti življenje je kratko. Glavno je, da se življenje dotakne srca, dokler živimo. Potem pa bomo videli kako nam bo!! Lep pozdrav in vse dobro Tatjana [ Odgovori na to | # ]

Slovnica za bogove Prispeval/a: MC dne sreda, 26. julij 2006 @ 13:45 CEST Človek je boga (bogove) vedno ustvarjal po svoji podobi. Poosebljal jih je. In vsaka oseba ima svoje ime. Če boga pišeš z veliko začetnico, to lahko pomeni predvsem to, da ga vseobsegajoče, neskončno bitje skrčiš v osebo, na katero se potem lahko obračaš individualno (kot se obračaš na primer na prijatelja, ki ga poznaš po imenu in priimku). Tvoj bog postane tvoj osebni prijatelj. Ko ti je hudo, ali ko si srečen, z njim deliš žalost ali veselje. Podobno kot z Janezom ali Micko. Gre za vzpostavljanje tvojega osebnega odnosa z Bogom. Dvomim pa, da je razburjenje zaradi pisanja boga z malo začetnico, posledica takšnega razumevanja boga. Če napišem janez ali micka, je to kvečjemu slovnična napaka, ko gre za boga ali če že ravno hočete Boga, pa so slovnična pravila popolnoma jasna. Natančno določajo kontekst in navajajo primere, kdaj je uporaba velike začetnice pravilna. Težko bi rekli, da so slovnična pravila zaradi tega ateistična ali morda celo, da slovnica žali verska čustva. Razlog, da ljudje pišejo Bog z veliko začetnico, ne vidim toliko v želji, da bi z bogom vzpostavili personalni odnos, marveč predvsem nekje drugje. Ne gre za to, da bi boga skrčili na osebo, marveč bolj zato, da bi ga napihnili čez vse ostalo. Velika začetnica pomeni znamenje neke veličine. Že na povsem vizualni ravni so pač velike črke (začetnice) večje. In bog (oprostite Bog) je nedvomno velik, vseobsegajoč, pravzaprav je tako velik, da večji skoraj ne more biti. Predstavlja nam – ne samo največ, marveč že kar vse. Bog za vernika pomeni absolutno Vse. In tukaj seveda slovnična pravila odpovedo, izgubijo svoj smisel, tako kot pravoveren katoličan postavi kanonsko pravo nad zakone države. Gre za povzdigovanje (čaščenje), ki se seveda mora nujno manifestirati tudi na ravni samega zapisa. Velika začetnica postane poklon Gospodarju. V svojih tekstih tudi sam večkrat napišem besedo gospodar z veliko začetnico. Pri tem želim poudariti specifičen odnos hlapca do svojega vzvišenega gospoda, odnos do Veličanstva ali Visokost ali Prevzvišenosti ali Velečastitosti. Včasih imam občutek, da bi nekateri hoteli celo besedo papež pisati z veliko začetnico. Gre torej predvsem za izraz spoštovanja, ki seveda ni nujno pogojeno s hlapčevskim odnosom, marveč je lahko tudi izraz zelo globoke vere. V vsakem primeru pa je uporaba velike začetnice povezana z doživljanjem na izrazito čustveni ravni. Monoteistični vernik pristane na to, da so vsi ostali bogovi le bogovi z malo začetnico. Obravnava jih kot poganski mit, bogove poganov razume podobno kot nimfe, škrate, gremline, orke, ipd. Ne more pa se sprijazniti s tem, da se z malo začetnico začne ime njegovega boga. Na nek način gre za uzurpacijo besede same. V tem se skriva tudi neke posebne vrste absolutizem. Semitski bog ima namreč že svoje ime – to je Jahve. Uzurpacija besede bog (alah) je simptomatična za vse velike monoteizme in seveda ni samo krščanska iznajdba. Popolnoma razumem, če nekdo zapiše ime svojega boga z veliko začetnico. S tem izraža čustveno razmerja, svoj subjektiven odnos do svojega boga, za katerega običajno misli, da je tudi bog vseh ostalih. On je namreč edini, ki časti pravega Boga, vsi ostali častijo malike. Drago gre tako daleč, da personificira celo samega boga malika in ga povzdigne v Boga malika. Težko bi ocenil, ali gre pri tem samo za neko doslednost, ali ne morda že za sledi podzavestnega malikovanja. Podobno personifikacijo lahko pogosto zasledimo tudi pri hudiču, satanu ali antikristu. Ne gre samo za to, da nek pojav, sila ali energija, ki so težko opredeljivi s klasičnimi pojmi, dobijo svojega označevalca na besedni ravni, marveč za nekaj več – z veliko začetnico dobijo tudi svoje osebno (lastno) ime in na ta način postanejo veliko bolj človeški. Ne samo boga, tudi hudiča je človek ustvaril po svoji podobi. Gre za večen poizkus, da bi naša notranja doživetja razložili kot posledico delovanja zunanjih sil. Tako pri iskanju odrešenika kot pri iskanju krivca (absolutnega zla) – se obračamo na neko zunanjo entiteto. Nad nami enako gospodarita Bog in Hudič. Ko gre za iskanje notranjega boga ali notranjega Boga, se seveda strinjam z Dragom, ko pravi, da kdor vidi boga (Boga) izven sebe, kdor misli, da se lahko pride do njega le po smrti, ta ne pozna boga (Boga), pozna le boga malika. Ne razumem pa, zakaj toliko žolča zaradi male začetnice, in zakaj bi se moralo to pripisovati ortodoksnemu ateizmu, komunizmu, posledici šole, dedovanju, nerazgledanosti, zaplankanosti ali neizobraženosti. Zase bi težko rekel, da sem ateist, pa vendar v večini primerih povsem mirno zapišem bog in ne Bog. Tako npr. verjamem v sonce, pa vendar ne pišem besede sonce z veliko začetnico. Pri uporabi besede bog upoštevam predvsem kontekst. Včasih gre seveda tudi za »slovnično« napako. Tisti, ki vedno in povsod napišejo Bog, ker v vsakem bogu vidijo svojega Boga, se seveda ne morejo zmotiti. Ker je njihov bog praviloma že po definiciji nezmotljiv, je njihova zagnanost (doslednost) seveda razumljiva. Za konec še vprašanje za Draga: Ali te k želji, da bi zaradi male začetnice (v resnici zaradi malenkosti) obdolžil ateizem, komunizem, šolo, dednost (mogoče celo raso), nerazgledanost in neizobraženost, spodbuja tvoj notranji Bog?! Ali morda samo tvoj Malik? p.s.: Tu sta seveda še Pekel in Nebesa. Kako je s peklom pa že vemo. Iz vročega mestnega pekla se lahko odpravite na izlet do Borovnice. Če se odpeljete z avtom še malo naprej boste prišli naravnost v Pekel. V vročih poletnih dneh se lahko zgodi, da tam odkrije resnična nebesa. [ Odgovori na to | # ]

Slovnica za bogove Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 26. julij 2006 @ 14:58 CEST Bog (z veliko začetnico) je izraz, s katerim se označuje Vrhovno bitje. Obstaja veliko različnih definicij tega izraza, skupno pa jim je, da poseduje absolutne kvalitete. Naprimer: * Bog je lahko Vrhovni, ni nujno, da je hkrati tudi Bitje; * nekateri koncepti Boga lahko vključujejo antrofomorne lastnosti, spol, določena imena in etnično edinost (glej izbrano ljudstvo); medtem ko so drugi na višjem obstojnem oz. filozofskem nivoju; * koncept Boga je pogosto povezan z definicijami resnice, pri čemer vsota vse resnice predstavlja Boga; tako postane resnica potovanje do/približanje Bogu. * obstaja več razlag, da je Bog oseba oz. da ni oseba, ampak neosebna sila. Obstajajo tudi vprašanja o možnostih odnosa človek/Bog. * v veliko religijskih in filozofskih prepričanjih je Bog označen kot stvaritelj vsega. * nekatere tradicije verjamejo, da je stvaritelj vsega hkrati tudi vzdrževalec vsega (teizem), medtem ko druge to zavračajo in verjamejo, da stvaritelj po stvarjenju ni več vpleten v svet (deizem). Ime krščanskega boga je Bog, muslimani imajo Alaha, judje Jahveja. Nekatera verstva so imela več bogov (politeizem) - Rimljani, Grki, Slovani. Budistični Buda, v nasprotju s pogostim prepričanjem, ni bog - bil je človek in budisti ga nimajo za boga. Lastna imena se pišejo z veliko začetnico. Če imamo v misli ime krščanskega Boga, pišemo Bog z veliko začetnico. Če pa imamo v mislih boga, kot teistični ali filozofski pojem, ki ne označuje ime krščanskega Boga, pišemo besedo bog z malo začetnico. Tatjana [ Odgovori na to | # ]

Nekdo pa raje bog namesto Bog Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 26. julij 2006 @ 19:58 CEST V vseh starih kozmologijah je govora o padcu ali izvirnem grehu. Prvotni človek je zapustil svet enosti in harmonije in stopuil v svet mnogoterosti in nasprotij. Izgubil je raj in se pogreznil v snovno. V mitih se ta dogodek imenuje padec ali izvirni greh. Pojem "greh" pomeni ločenost od prvotne enosti. Človek je postal grešnik, ko je začel razvijati lastni jaz-ego, s čimer se je ločil od enosti, v katero je spadal. S tem je svoje mišljenje, čustva delovanje podredil dvojnosti. Ker pa v tem časovno prostorskem področju bivanja vse premine, je s tem človek obvarovan pred nadaljno otrditvijo in okamenitvijo. Zaradi razvijajoče se usmerjenosti na ego je človek postal nemirni iskalec. V hebrejskih besedilih pomeni"grešiti" tudi"primanjkovati", ne biti dostopen. V nekaterih grških spisih je govora o "zgrešitvi cilja" ali "ne zadeti bistva". To pomanjkanje, ta primanjklaj, je rezultat usmerjenosti na jaz-ego, si čimer se je začelo človekovo življenje v svetu nasprotij. Zaradi teh nasprotij mora človek vedno znova izbirati. Vsaka odločitev, ki jo v svoji ločenosti sprejme, je lahko le nepopolna, polovična, enostranska in zato grešna iz vidika večnosti. Seveda pa se tega človeku ne more očitati, kajti nima druge možnosti, taka je pač njegova narava. Kar je po mnenju človeka dobro, prikliče nasprotne sile, zato človek doseže s svojim delovanjem ravno nasprotno, od tistega kar je hotel preprečiti. Demonstracije in akcije proti čemu pogosto prikličejo ravno nasprotne rezultate ali nove probleme. Človek se z vsakim korakom, ki ga naredi, bolj oddaljuje od Božanskega reda. Takoj pa, ko spozna, da si bo pri tem naredil težave, oz., da jih je sam povzročil, nastopi trenutek, ko prične iskati izhod. Naše življenje v svetu nasprotij nikoli ne more biti brez krivde, napak in grehov. Neskladje, ki se ga človek v vsakdanjem življenju zaveda, se lahko manifestira kot bolezen. Kajti, kljub temu da je prepoznal svojo lastno vezanost na osebnost jaza, ostaja vezan na omejitve nasprotij. Ja, nekaj ne hoteti ali opustiti je prav tako delovanje. To je neizogibno. "Grešnost" v razmerju do večnosti ni stanje, za katero bi lahko krivili drugega. Človek vezan na osebnost jaza ima potrebo, da se razlikuje od drugih ljudi, ti pa ga sodijo ali celo obsodijo. Zato so pojmi, kot so grešen, napačen ali kriv iz človekovega vidika, povezani z veljavnimi moralnimi in etičnimi pravili kulture. To kar je nekje slabo, je lahko drugje dobro. Vrh tega, ko je potrebno, človeka poporavlja nespremenljivi zakon vzroka in posledice, zakon karme. Le kje je izhod? Kdor zares išče izhod, ta lahko naredi le: Korak za korakom spreminja svoje gledanje. Spoznati mora, da nima smisla bežati, ali krivdo in odgovornost valiti na druge ljudi ali na družbene, ekonomske in politične rezmere. Sam je odgovoren za vse. Slej ali prej bo spoznal, da je njegova ločenost cena za obstoj jaza-osebnosti. Vse to pa pomeni, da premagati grešnost pomeni tudi preseči dvojnost. Prvi korak, ki vodi iz nasprotij, bo uničil prvi korak, s katerim je človek postal grešnik. Vera, ki bi hotela človeka ozdraviti, mora pokazati izhod iz dvojnosti in biti zgled za to. Premagati grešnost pomeni, premagati usmerjenost na jaz, ki je vzrok ločenosti, bolezni in smrti. HINDUIZEM: "Greh je namerna oskrunitev Božanskega zakona. To, kar človek imenuje greh, je nevednost". KRŠČANSKI NAUK: "Greh je stanje človeka, ko je ločen od Boga". MISTIK IN PESNIK ANGELUS SILESTUS: "Grešnik ne vidi več naslednjega: Čim bolj si prizadeva in grabi, ko ga žene volja, tem večji suženj postaja". BUDIZEM: "Ljudje niso krivi, ampak slepi in nevedni. Trpljenje si povzročajo sami z lastnim delovanjem". ARABSKI MISTIK GUNAID JE NAPISAL(14stoletje): Vprašam se: "Kaj je moj greh?" Tedaj mi glas odgovori:"Greh, je da si tu. Ni greha, ki bi bil večji". Lep pozdrav vsem in vse dobro, Miran. [ Odgovori na to | # ]

Slovnica za bogove Prispeval/a: Drago dne četrtek, 27. julij 2006 @ 08:47 CEST Tatjana, hitro se učiš. To je zelo dobro, celo odlično. Prikrajšala si me za moj odgovor, ki bi bil podoben temu. [ Odgovori na to | # ]

Slovnica za bogove Prispeval/a: ljudmil dne četrtek, 27. julij 2006 @ 11:39 CEST O Bogu neznam ništa.Znam samo da je velik napor na putu prosvetlenja. Ljudmil [ Odgovori na to | # ]

Slovnica za bogove Prispeval/a: MC dne četrtek, 27. julij 2006 @ 11:56 CEST E, moj Sokrate! Ne budi tako skroman! Na kraju krajeva, ipak si najpametniji, jer znaš, da ništa neznaš! [ Odgovori na to | # ]

Slovnica za bogove Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 27. julij 2006 @ 13:38 CEST Haha, odličen komentar Marka, sam pa dodajam: če to več, da nič ne veš, potem že veliko veš. lep pozdrav in vse dobro, Miran. [ Odgovori na to | # ]

Slovnica za bogove Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 27. julij 2006 @ 14:19 CEST Pozdravljen Ljudmil, Sokrat je za svojo drugačnost celo žrtvoval življenje. Jaz ne teh spletnih straneh pogosto občutim kako visoko ceno ima drugačnost. Ljudje ne trpijo drugačnosti, ne trpijo razsvetljenja drugih, ne trpijo iskanja in hoje po drugačnih poteh, kot so si jih oni sami izbrali. Tudi destruktivnost, rušenje vsakršnih kategorij, spodkopavanje vsakršnih koordinat, ki bi mogle biti merila človekovega ravnanja, nekaj povedo o človeku. Če je nekdo kritičen do lastnih duhovnih korenin, ima za to gotovo tudi razloge. Ker jih pogosto ne zna pravilno izraziti, zaide v destrukcijo, to pa ni znamenje njegove moči, temveč nemoči. Kdor zna odkriti duha v pepelu in kdor se zaveda svoje omejenosti in končnosti ter krhktosti bivanja in zahrepeni po odgovoru in vprašujoče čudenje išče večno odprtost in iskanje odgovora, je dosegel največ kar je lahko. Tvoja misel Ljudmil, je globoka in vredna razmisleka. Tisti, ki jo razume, jo pač razume. Potolaži se s tem! Lep pozdrav in vse dobro Tatjana [ Odgovori na to | # ]

Slovnica za bogove Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 27. julij 2006 @ 14:34 CEST Pozdravljen Miran, tvojemu komentarju dodajam: čim širši je krog vedenja kaj ne veš, tem večji je tvoj diafazon vedenja, koliko ne veš in le-ta se zočuje na piko, ki pomeni nič. Nič je izguba zavesti, diha, utripa, lahko pomeni Amen, ne pa konec kot streznitev. Srkaj sok iz niča, če moreš! Lahko ga ližeš in glodaš, vendar srdice ne boš nikoli začutil v ustih, če ne pogledaš čez. Tam je neka črepinjica iz vesoljskega čajnika, ki se kaže kot skrivnost in je nerazločno vidna in nenehno spodbuja upanje in hrepenenje. Če nočeš pogledati čez, zanikaš Stvarnika, ki ti je ustvaril razum. Lep pozdrav in vse dobro Tatjana [ Odgovori na to | # ]

Bog ali Bog malik Prispeval/a: Drago dne četrtek, 27. julij 2006 @ 14:49 CEST Dragi MC; mislim, da je Tatjana že odgovorila, ampak kljub temu bom še jaz nekaj dodal s svojimi besedami. Izgleda pa, da imamo še vsi težave, kdaj gre za pojem in kdaj gre za ime, poimenovanje. Če gre za ime nekega boga ali alaha, ki mu je ime Bog ali Alah, potem to pišemo z veliko začetnico. V temu je vsa kunšt. Menda veljajo takšni dogovori, klavzule, pravila. Ker pa so bili tovariši bolj papeški od samega papeža so pač uvedli svojo modo in posledice te mode se čutijo še dandanašnji dan - celo v t.i. učenih knjigah. V času služenja vojaškega roka sem ničkolikokrat slišal: Ovo pravilo važi, ako se drugčije ne naredi! Vse tako izgleda, da to ni veljalo samo v vojski, ker družba je narejena fraktalno. Posledice takšnega dojemanja pravil so se pokazale v prejšnjem desetletju na nekaterih področjih naše prejšnje države. Težave imamo tudi s Soncem in Mesecem oz. Luno. To so imena, če mislimo na sonce našega osončja ali pa spremljevalca planeta Zemlje. Za imena ostalih planetov sploh nimamo nobenih težav. Enostavno jih pišemo z veliko začetnico. Ne gre se vsemu temu čudit, saj naši možgani imajo veliko gub in gubic, kjer se lahko marsikaj skrije in tudi izgubi. Zato lažje verjetno razumemo nejasnosti, kot jasnosti. Naš svet je zato bolj podoben svetu milnih mehurčkov ali kot pravijo indijski modreci/filozofi živimo v svetu maje. Moja hči pa ni maja, ampak je Maja in tudi maja z veliko začetnico. Rahlo upam, da mi je poskus odgovora vsaj delno uspel. [ Odgovori na to | # ]

Bog ali Bog malik Prispeval/a: MC dne četrtek, 27. julij 2006 @ 15:49 CEST Drago, po pravici povem, še največ pametnih (umnih) odgovorov dobim od tebe. Enako velja za komentarje. [ Odgovori na to | # ]

Bog ali Bog malik Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 27. julij 2006 @ 16:11 CEST Drago, po pravici ti povem, da sem zelo vesela, da te je Marko pohvalil. Nenehno se sprašuje ali v njegovo sliko človeka in sveta sodi prej teistično ali ateistično izhodišče. Jaz bi mu zelo rada dopovedala (ne vsilila), da mora mišljenje, da bi bilo zares mišljenje, v sebi vsebovati nekaj mesijanskega ali utopičnega. Dialektika kot mišljenje totalitete je zanj anahronizem, čeprav je lahko resnična, če se ne odreka pojmu celote. Če ne bi videli pred seboj ničesar utopičnega, bi prenehalo naše mišljenje biti mišljenje. Vendar Marko me vedno sklati s svojim marksističnim pojmovanjem sveta, z neba! Enkrat je ateist, drugič že ni več rečeno, da je ateist. Mislim, da se bo enkrat odločil in spoznal svojega Boga in ta glasba na Pozitivkah, postaja naš žrtvovani del. Brez Marka bi bilo zares dolgčas. Lep pozdrav Tatjana [ Odgovori na to | # ]

Bog ali Bog malik Prispeval/a: Drago dne petek, 28. julij 2006 @ 07:30 CEST Tatjana, če drži tvoja predpostavka, je po mojem videnju MC na dobri poti. Je aktiven iskalec tako preko sebe, kot preko drugih. Zato postavlja tudi takšna vprašanja in "provokacije". Pri sledenju le teh in tudi odgovorov nanje se vsi kolikor toliko aktivni brusimo. [ Odgovori na to | # ]

Bog ali Bog malik Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 28. julij 2006 @ 08:19 CEST Drago, tvoja misel je modra in zlata vredna. Kako si zadel, nevenerjetno! Po mojem se v tem iskanju skriva krilati duh ploda, ki se zbuja v koreninah. Prišlo bo deževje in vsa narava bo ozelenela. Lep pozdrav in vse dobro Tatjana [ Odgovori na to | # ]