Čeprav bi na seznamu nergačev verjetno zasedli zelo visoko mesto, statistika dokazuje, da imamo v Sloveniji odlične razmere za kakovostno življenje. 

Morda zaradi stoletnega hrepenenja, da bi postali lastniki, da bi bili »svoji na svojem«, da bi lahko kupili vse, kar si zaželimo ... postajamo prispodoba največjih turbopotrošnikov na svetu. Ali veste, da imamo Slovenci največjo površino prodajnih mest na prebivalca? Nimamo se pravice zmrdovati nad Američani ali Kitajci, češ da uničujejo okolje. Najprej preštejmo svoje avtomobile, televizorje, mobilne telefone, otroške igrače, oblačila, čevlje …

Švicarji nam lahko zavidajo življenjski standard. Tam ima svojo streho nad glavo samo 5 odstotkov prebivalcev, pri nas pa je takih neverjetnih 67 odstotkov! Ker imamo tako radi svoj domek, v njem ostajamo vse do konca, četudi postane predrag, neustrezen in obremenjujoč. Zato imamo 33 odstotkov enočlanskih gospodinjstev, v katerih že zdaj prevladujejo starostniki. 

KJE PA SO OTROCI?
Ti so že zdavnaj odšli na svoje, najeli so posojilo, ki ga bodo odplačevali trideset let, in si gradijo moderno in predimenzionirano hišo, v kateri bodo morda samevali, še preden bodo posojilo odplačali. V projektu so tudi otroške sobe, le da številnim primanjkuje časa, da bi se lotili še ustvarjanja družine … Najprej je treba zaslužiti za dva avta, 4K-televizor, pralni in pomivalni stroj, pametne naprave, vgradne omare, športne rekvizite … Slovenska ljudska modrost narekuje: »najprej štalca, pol pa kravca«, zato gradimo in gradimo, čeprav imamo že zdaj za večje mesto praznih prebivališč. 

ŠTEVILO SLOVENCEV UPADA
Naravni prirast na 1000 prebivalcev znaša -0,1. K temu, da se lahko držimo nad 2 milijonoma prebivalcev, prispevajo tisti, ki se priseljujejo k nam. Brez tega bi številke kazale grenko resnico – da kot narod izumiramo, pri čemer kaže, da bo šlo le še na slabše. 
Pred nekaj leti so uradni podatki govorili, da je neploden vsak sedmi par. Zdaj vse pogosteje srečujemo podatek, da je neploden vsak šesti par. 

Zagotovo se eden od vzrokov za vse večje tovrstne težave skriva tudi v tem, da pari s prvo nosečnostjo zelo odlašajo. Povprečna Evropejka je ob rojstvu prvega otroka stara 29 let, povprečna slovenska mama pa 29,4 leta. Torej od trenutka, ko se povprečni slovenski par odloči, da je napočil čas za otroka, do trenutka, ko že naravne zakonitosti onemogočijo izvedbo naših želja, ni prav veliko časa. 

Ste vedeli, da je možnost zanositve pri ženski, stari od 20 do 24 let, 86-odstotna, pri starosti 25 do 29 let 78-odstotna, pri starosti 30 do 34 let 63-odstotna, pri starosti 35 do 39 let pa le še 52-odstotna? (1)  Dlje ko odlašamo, več zdravstvenih težav obremenjuje telo in večje so možnosti zapletov. Sodobni življenjski slog bo statistiko še dodatno zaostril, saj tudi vitalnost zdajšnje petindvajsetletnice ni primerljiva s tisto pred dvajsetimi leti. 

TEŽKA VPRAŠANJA ZAHTEVAJO JASNE ODGOVORE
Ali bomo zmogli na novo urediti svoje življenjske prioritete?

Ali bo država naposled oblikovala strategijo razvoja, ki bo prijaznejša do družin z otroci? 

Obe vprašanji presegata format naših novic. Ko smo se spraševali, ali lahko kako prispevamo, smo se odločili deliti z vami to, kar obvladamo: dragocene informacije o naravnih rešitvah. 

Kako si po naravni poti pomagati do večje vitalnosti, kakovostnejšega intimnega življenja ter neproblematične zanositve, nosečnosti in rojstva. Kot vidite, so pred vami nenavadno »debele« novice. Upamo, da bodo tudi koristne. 

DEMOGRAFSKI ZLOM PRED VRATI
Povprečna starost Slovencev zelo hitro narašča. Leta 2008 je povprečna starost v Sloveniji znašala 41 let. Do leta 2017 je poskočila na 43,5 leta.

Trendi niso linearni, saj je število rojstev dandanes neprimerljivo s številom iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Rojenim v šestdesetih letih pravijo baby boom generacija, ta pa se z vsakim dnem bolj približuje točki upokojitve – kar lahko v temeljih zamaje evropske socialne sisteme. 

V času mojega rojstva se je na območju zdajšnje Evrope rodilo skoraj 8 milijonov otrok na leto, zdaj pa to število komaj preseže 5 milijonov (2).  Ko se bomo mi, ki smo iz »šezdeset i neke«, začeli upokojevati, bo vsako leto nekaj milijonov več upokojencev, kot je tistih, ki lahko delajo.

IMETI ALI BITI?
Ko nismo imeli, smo zagotovo bolj sodelovali in več delili. Zdaj, ko imamo vse, kar potrebujemo (in še več tistega, česar ne potrebujemo), je tudi strah, da bomo ostali brez tega, postal sorazmeren imetju. Ste vedeli, da smo Slovenci svetovni rekorderji v nezaupljivosti? V raziskavi OECD je samo 18 odstotkov Slovencev odgovorilo, da zaupajo v ljudi. Za primerjavo, med tradicionalno nezaupljivimi Švicarji je takih kar 52 odstotkov (3).  

BO LAHKO EN SAM DELOVNO ZMOŽEN ČLOVEK POSKRBEL ZA ČLOVEKA, KI BO ODVISEN OD NJEGA? 
»V letu 2013 so delovno sposobni prebivalci predstavljali slabi dve tretjini vseh prebivalcev, ta delež pa naj bi se do leta 2050 zmanjšal na zgolj približno polovico vseh prebivalcev in se na tej ravni ustalil. Na drugi strani naj bi se delež starejših od 65 let v prihodnjih 35 letih skoraj podvojil, saj naj bi ti leta 2050 predstavljali skoraj 30 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Torej lahko rečemo, da se slovensko prebivalstvo pospešeno stara.«(4)

»Staranje je problem celotne Evrope, vendar je pri nas odstotek rasti starejše populacije dvakrat večji kot denimo v Avstriji, Nemčiji, Turčiji … V zadnjih desetih letih (2007–2017) se je pri nas odstotek starejših od 65 let povečal za tri odstotke, v drugih omenjenih državah pa za polovico manj.«(5)

Sanja Lončar

Vir: www.zazdravje.net