Energija
Sprva sem mislil, da je energija še najbolj »oprijemljiv« arhetip, ki ga lahko obravnavam kot nekakšen temelj vseh pojavnosti. Po prepričanju nekaterih, na primer Einsteina, naj bi bilo vse le energija. Danes mislim, da ni tako.Do tega spoznanja mi je pomagal odličen avtor in znanstvenik Peter Russell. Med drugim je avtor odlične knjige Od znanosti do boga(From Science to God).

V skladu z Einsteinovo »posebno teorijo relativnosti« je energija temeljna lastnost vesolja. Toda pojem energije je vse prej kot trden.Energija in snov lahko prehajata druga v drugo glede na Einsteinovo slavno enačbo E = mc2. Energija naj bi bila neuničljiva, prav tako pa naj je ne bi bilo mogoče ustvariti. Je nekaj, kar preprosto obstaja, kot prostor in čas, in se le nenehno pretvarja iz ene oblike v drugo. Snov se spreminja v energijo in nasprotno, energija pa se lahko iz kemične pretvarja v toplotno, električno, kinetično, potencialno – morda tudi psihično?

Opazovalca, ki potujeta z različno hitrostjo, namerita različno količino energije nekega objekta. Kvantna teorija ponuja nadaljnje vpoglede v značilnosti energije. Vpeljan je izraz kvant ali kvant energije, ki označuje najmanjšo možno enoto energije. Toda to ni povsem pravilno. Kvant, kot pravi Russell, je pravzaprav kvant aktivnosti.

Ko se je leta 1919 Teorija relativnosti uveljavila, je Nikola Tesla Einsteinovo trditev, da se materija spreminja v energijo in energija v materijo, označil za absurd. Ukrivljanje prostor-časa v bližini velikih teles je prav tako nesmisel, če je eter prazen prostor, v kar je Einstein verjel (na kakšnem polju naj bi prišlo do ukrivljanja, če nosilci valovanja ne obstajajo?). Povprečnemu umu težko doumljiva relativnostna teorija je še danes odlično orodje za pasiviziranje javnosti, češ - kdo bi se ukvarjal z nelogičnimi stvarmi, ki jih razumejo le geniji! Iz relativnostne teorije so se kasneje razvile še druge, ki si doslej zaman prizadevajo za potrditev.

O energijah govorimo na vsakem koraku – seva jo Sonce, ki je vir življenja, nahaja se v telesu, da je živo, vsebuje jo hrana, ki gradi naše telo, dobro energijo izžarevamo, ko smo radostni, in sevamo slabo, ko smo sovražni. Ali je mogoče, da je pojem energije ledomislica, ki nima resničnega ozadja, temeljna utvara, podobno kot masa, ki je potrebna za to, da se svet lahko gladko vrti?

Ob ugotovitvi, da snov (materija) kot resničen pojav ne obstaja, tudi na energijo posije kaj čudna luč. Podobno kot je masa, gledano skozi »duhovne oči«,sinonim za velikost, tako je energijasinonim za moč, voljo. Oboje sta kajpak dve pomembni lastnostiopaženega.

Ko se s snovjo v naših predstavah nekaj dogaja, je hitrost dogajanja ali obseg dogajanja opredeljen z energijo.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si