| Piše: Maja Južnič  Sotlar, v novi Vivi www.viva.si
 
  PREPREČIMO VNETJE  SREDNJEGA UŠESA, OBNOSNIH VOTLIN IN PLJUČNICO Otroške bolezni so  resda sestavni del odraščanja, vendar so neprijetne tako za otroke kot za  starše. To zlasti velja za tiste, ki se rade ponavljajo, njihovo zdravljenje pa  zahteva predpisovanje antibiotikov.
 
 Zaradi možnosti razvoja odpornosti na  antibiotike je bolje, če jih pediatri predpisujejo s "tresočo roko",  in dvakrat premislijo, ali jih mali bolnik resnično potrebuje. Vsekakor je te  bolezni bolje preprečevati, če je le mogoče. Med bakterijami, krivimi za  nekatere pogoste in neprijetne bolezni, ki najraje prizadenejo otroke, so tudi  pnevmokoki.
 
 Pnevmokoki  so tudi pri zdravih otrocih ves čas prisotni na območju nosu in žrela. V  primeru virusne okužbe dihal obrambne sposobnosti sluznice dihal oslabijo in  pnevmokoki dobijo lahek dostop do drugih delov telesa. Telo se nanje odziva z  vnetjem, ki se navzven izraža v obliki različnih bolezni. Kot pojasnjuje dr.  Milan Čižman s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC  Ljubljana, so najpogostejša vnetja srednjega ušesa, vnetja obnosnih votlin in  pljučnica, v redkejših primerih pride do vdora v kri, meningitisa in drugih  lokalnih vnetij.
 
 Med  vsemi naštetimi boleznimi je na prvem mestu po pogostnosti vnetje srednjega  ušesa. Značilni znaki te bolezni so povišana telesna temperatura, bolečina v  ušesu in slabo počutje. Če zdravnik ugotovi gnojno vnetje srednjega ušesa ali  če je otroku počil bobnič in se je iz ušesa izcedila gnojna tekočina, predpiše  antibiotike.
 
 Okužbe se lahko  ponavljajo
 Pnevmokokne  okužbe se nemalokrat ponavljajo. To ne preseneča, saj je znanih več kot  devetdeset tipov pnevmokoka, pojasnjuje sogovornik. Otrok razvije imunost le za  tisti tip pnevmokoka, ki ga je že prebolel, in za sorodne. Za istim tipom  pnevmokoka lahko večkrat zboli otrok z motnjami imunosti.
 
 Ponavljajoča  se vnetja so za neprijetna, poleg tega lahko pustijo posledice. Če ima otrok  več zaporednih vnetij srednjega ušesa, denimo, utegne imeti še več mesecev v  ušesu tekočino, ki je lahko sterilna ali ne. Posledično lahko otroku oslabi  sluh; v takih primerih je rešitev vstavitev timpanske cevčice.
 
 Smiselno preventivno  cepljenje
 Za  zdravljenje pnevmokoknih okužb zdravniki predpisujejo antibiotike. Prepogosto  predpisovanje pa ima lahko povratni učinek, saj sluznice naselijo odporne  bakterije, in če nastopi nova okužba, antibiotiki niso več učinkoviti. Zaradi  tega in zaradi neprijetnih okužb, ki imajo lahko dolgotrajnejše posledice, kot  je denimo okvara sluha po meningitisu, je smiseln razmislek o cepljenju proti  pnevmokoknim okužbam. Zadnji dve leti so na voljo novejša konjugirana cepiva,  ki vsebujejo več kot sedem tipov pnevmokokov.
 
 Kot rečeno, obstaja več kot  devetdeset vrst pnevmokoka. Na voljo sta dve novi cepivi: desetvalentno ščiti  pred desetimi tipi pnevmokoka, prihaja pa že trinajstvalentno, ki bo varovalo  pred trinajstimi najpogostejšimi tipi pnevmokoka. Izkušnje z obema so zelo  obetavne, razlaga dr. Čižman in dodaja, da desetvalentno najbrž v višjem  odstotku preprečuje vnetje srednjega ušesa, medtem ko trinajstvalentno ščiti  proti več najpogostejšim tipom pnevmokoka.
 
 Cepljenje najbolj  smiselno v prvem letu
 Cepljenje  proti pnevmokoknim okužbam je najbolje opraviti v prvem letu otrokovega  življenja, saj je tako zaščiten, še preden bi začel zbolevati za tovrstnimi  okužbami. Kot pravi sogovornik, je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam  najprimerneje priključiti cepljenju proti drugim otroškim boleznim, kot so  davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza …
 
 V višji starosti, denimo  pri treh, štirih letih, je cepljenje smiselno le še za otroke z osnovnimi  boleznimi, zaradi katerih se poveča tveganje ali teža pnevmokoknih okužb,  denimo otroci, ki so jim morali odstraniti vranico, saj je pri njih tveganje za  hude okužbe s pnevmokoki znatno večje kot pri drugih otrocih.
 
 Več odmerkov
 Za  optimalno zaščito so potrebni štirje odmerki cepiva. Če bi dosegli visoko precepljenost  otrok, bi zadoščali že trije odmerki; v prvem letu dva, po drugem letu pa še  tretji. O visoki precepljenosti lahko govorimo, ko je cepljenih 95 odstotkov  otrok. Toda tako visok odstotek niti ni potreben, saj ima cepljenje vsakega  otroka poleg neposrednega tudi posreden učinek. Nosilci bakterij smo namreč  ljudje, okužba pa se kapljično širi na druge. Z vsakim cepljenim otrokom je en  nosilec bakterij manj, s čimer je manjša tudi možnosti za prenos okužbe.
 
 Bolan kljub cepljenju
 Cepivo  otroka ščiti pred trinajstimi najpogostejšimi tipi pnevmokoka, še vedno pa jih  ostane kakih osemdeset, vendar vsi skupaj povzročijo manj kot deset odstotkov  okužb. Cepljen otrok torej lahko zboli, vendar je, kot pravi dr. Čižman, za to  manj možnosti, kot če ne bi bil cepljen. Sogovornik dodaja, da bo v prihodnosti  morda na voljo cepivo, ki bo delovalo neodvisno od tipa pnevmokoka.
 
 Malo kontraindikacij
 Kontraindikacij  za cepljenje je malo, saj gre, kot pojasnjuje dr. Čižman, za mrtvo cepivo.  Neželeni učinki so lokalni in se kažejo v obliki rdečice in otekline na mestu  cepljenja in/ali povišane temperature. Cepiti smejo le zdrave otroke; če ima  otrok v času, ko bi naj bil cepljen, vročino ali kako drugo akutno okužbo, je  treba cepljenje prestaviti na čas, ko je popolnoma zdrav.
 
 "Vsak zdravnik  bi moral ob prvem sistematskem pregledu v starosti enega meseca starše izčrpno  seznaniti z boleznimi, ki jih povzročajo pnevmokoki, z njihovo pogostnostjo, s  posledicami hudih bolezni ter z učinkovitostjo in neželenimi učinki cepljenja,  skratka s koristmi cepljenja, starši pa bi se na koncu odločili, ali bodo  otroka dali cepiti ali ne," je prepričan dr. Čižman.
 
 Morda  bo cepivo proti pnevmokokom sčasoma prišlo na listo cepiv, ki jih krije  zavarovalnica. Za zdaj ga je treba plačati, cena posameznega odmerka pa znaša  približno 80 evrov.
 
 Pri  gnojnem vnetju srednjega ušesa in obnosnih votlin zdravniki težko dokažejo, da  je vzrok za vnetje prav pnevmokok. Za to bi morali punktirati srednje uho  oziroma opraviti bolj zapletene endoskopske preiskave, ki jih izvajajo le  specialisti otorinolaringologi.
 
 Tak poseg je za bolnika neprijeten in boleč.  Bris žrela pa ima slabo napovedno vrednost, saj imamo v žrelu veliko bakterij  tudi takrat, ko smo zdravi, zaradi česar je nemogoče napovedati, katera  bakterija je iz žrela zašla v srednje uho ali obnosne votline. Zaradi vsega  tega zdravniki o tem, kako pogoste so okužbe s pnevmokoki, sklepajo na osnovi  raziskav tujih avtorjev.
 
 Maja Južnič  Sotlar
 |