Angel omogočil pogled mi je skozi temo
in videl sem mesto, tja kamor gremo.
Komaj začel sem šele ta dan živeti,
mi je sedaj namenjeno, dano umreti?
Srce se od žalosti mi je stožilo,
občutek kot da reže me ostro rezilo ...
Rotil sem ga, naj pusti me živeti,
začel na vso moč sem jokati, ihteti.
Angel smrti začuda se je prisilil,
s tem, da moje duše se je usmilil.
Zahvalim srčno se mu in ta odide,
vedel sem, da slej kot prej zopet pride.
Toda tisti dan smrti ne bom ubežal,
pride čas, ko mrtev na dobravi bom ležal ...