Piše: sabina Šilc v novi Vivi www.viva.si

KO SAMO SI, NE DA BI KAJ POČEL
Vsem je jasno, da se v zdajšnjem obdobju dogajajo temeljne spremembe v naravi, družbi, politiki in ekonomiji, s tudi pa tudi na osebni ravni. Dozdeva se nam, kot da se svet vrti hitreje. Dogodkov, ki najedajo naš notranji mir, zahtev in pritiskov je preprosto preveč.

Zapletli smo se v tako kompleksen način življenja, da je pojem osebne svobode izenačen s pojmom iluzija. Človeško življenje je bilo vselej polno trpljenja, toda v zadnjem času se zdi, da je vse manj predahov, izzivov na več področjih našega bivanja pa vse več. Večinoma jih doživljamo, kot da nanje ne moremo vplivati.

Osebne svobode in notranjega miru ne moremo doseči, če ne čutimo lastne moči. V upanju na lagodnejše življenje smo notranjo moč podarili strukturam zunaj nas, te pa jo porabljajo za to, da vzdržujejo sebe. Kljub takšnemu uvodu pa pričujoči članek ne bo ne črnogled in ne filozofski. Počitnice so čas, ko lahko vsaj za kratek čas izstopimo iz začaranega kroga in si naberemo novih moči. Žal pri tem velja pravilo nihala, ki potuje iz ene skrajne lege v drugo, zato si med počitnicami privoščimo počitek, vendar ga razumemo kot nedejavnost, pretiravanje v vsem "dobrem" in vsem, za kar med letom nismo imeli časa.

Počitnice minejo prehitro in znova se takoj znajdemo v kolesju vsakdana. Začarani krog se ponavlja iz leta v leto, le da smo vsako leto starejši in bolj izčrpani, nekateri med nami tudi bolj črnogledi. Z vsem tem želim povedati, da v življenje ne vnesemo ničesar novega, kar bi nam pomagalo lažje živeti. Vse v naravi, tudi mi, je zasnovano v obliki dvojnosti – noč se izmenjuje z dnevom, poletje z zimo, aktivnost s pasivnostjo, rast z odmiranjem. To je zakon narave. Morda lahko prinesemo naokoli prometne zakone, zakonov narave pa ne.

V umetnem svetu, v kakršnem živimo, smo izgubili stik z naravnimi zakoni in posledično s sabo, s svojim telesom, z dušo in duhom. Šele tedaj, ko posledice tega občutimo na osebni ravni, v obliki duševne ali telesne krize, pohitimo s popravljanjem škode. Toda takrat je potreben večji vložek, če naj znova dosežemo normalno stanje – in še to pod pogojem, da smo ujeli zadnji vlak.

Vzemite si čas zase!
Če se poskušate videti kot os v kolesu, vam bo takoj jasno, zakaj je potrebna prenova. V resnici smo središče svojega sveta, in če ne delujemo dobro, se naš svet ne more vrteti pravilno. Si lahko vzamete uro časa na dan samo zase? Če se vaš odgovor glasi ne – ne glede na to, ali gre za delovno obdobje ali počitnice – vam sporočam, da se boste kmalu zlomili in vas prosim, da si nujno vzamete pet minut časa in razmislite, ali je to res in ali se vam to dolgoročno izplača.

Prepričana sem, da je vaš odgovor jasen NE, zato vas vabim, da se pridružite nam, ki se zavedamo, da imamo samo eno, nadvse dragoceno življenje, ki ga želimo preživeti lepše, polnejše. Obljubim vam, da boste uživali in da boste (čez čas) nakopičili toliko energije, da boste v krajšem času naredili veliko več in veliko bolje.

S sprostitvijo do prenove duše in telesa
Bolje je, če zase, tako za telesni kot duševni del, skrbimo kar sproti. Da bomo v resnici začutili, kaj potrebujemo, se moramo najprej ustaviti ter določiti nekaj časa in prostora samo za to. Namreč za to, da smo, ne da bi kaj počeli. Dokler delamo, po možnosti več stvari hkrati, je naš um "talec", naša čustva pod visoko napetostjo, telo pred zlomom.

• Zato vam predlagam, da se letos med dopustom ne lotite nujnih obnov v stanovanju, pač pa se posvetite sebi.
•  Raje najprej razmislite, s čim vse ste se zastrupljali med letom in se odločite za prenovo.
•  Morda se boste odločili za telesno razstrupljanje, ki ga zelo priporočam.
•  Morda se boste odločili počasi in z ljubeznijo razgibati zakrnele mišice …
•  Morda se boste naposled do sitega naspali in prebrali nekaj dobrih knjig.

Vem, da ste nekateri utrujeni in brez energije, drugi pa polni uničevalne energije in kar pokate po šivih. Zato je za vse najprej potrebna sprostitev!

sabina Šilc