V zadnjem času prihajajo na površje številne afere, ki so povezane s katoliško cerkvijo. To največjo versko skupnost v Sloveniji zelo podrobno že vrsto let spremlja tudi Vlado Began, pravnik iz Senovice, ki je nedavno v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Resnica in cerkev se izključujeta. 

Zakaj ste se odločili napisati knjigo o cerkvi?
Sedaj je čas, da ljudje zvedo, da se resnica in cerkev izključujeta in da cerkev ni enako kot Bog. Seveda nisem proti Bogu, menim pa, da cerkev z Bogom nima nič skupnega.

Kakšne so bile prve reakcije na knjigo?
Večino ljudi, s katerimi sem imel kontakt, je knjiga pritegnila, mnogi od teh so jo pohvalili.  Ena izmed bralk mi je celo rekla, da ni mogla nehati brati knjige, ena se je ponudila, da bi jo prevedla v angleščino. Nekatere pa je knjiga razburila, npr. nekega "katoliškega" župana, ki je knjigo kategorično zavrnil, pri čemer je sam sebe imenoval gospod župan. 

V Sloveniji obstaja že mnogo knjig tujih avtorjev, ki kritično obravnavajo katoliško cerkev. V čem se vaša knjiga vsebinsko razlikuje od ostalih?
V svoji knjigi se ukvarjam s samimi temelji cerkve. Večina tujih avtorjev se ukvarja z napakami cerkve in se v temelje ne spušča. Ne postavljajo pod vprašaj ali cerkev res zastopa Boga, temveč na tem gradijo, grajajo samo napake cerkve. Sam izhajam iz prepričanja, da je cerkev pomočnica sil, ki delujejo proti Bogu in o tem v knjigi tudi pišem. Po moje je cerkev sama po sebi napaka.

Zakaj menite, da je cerkev sama po sebi napaka?
Jezus iz Nazareta ni ustanovil nobene cerkve, kajti če bi jo, bi ta obstajala že v njegovem času. Če je ni on, jo je nekdo drug. In ta je Jezusov nasprotnik, torej tisti, katerega bistvo je kršitev Božjih zapovedi. Vse, kar je proti Bogu, je nepravilno, za nepravilno pa lahko rečem, da je napaka.

Če skozi celotno zgodovino, torej tisočletja, neka institucija tako množično in hudo krši Božje zapovedi, in to v dejanjih kot v nauku, kot to dela cerkev, potem ne gre za posamezne napake v tej instituciji, temveč je institucija kot takšna sama po sebi napaka ali nepravilnost. Zato je cerkev kot takšna napaka.

Kot odvetnik v knjigi opisujete mnogo dejanj cerkve, ki naj bi bile v nasprotju s slovensko ustavo. Če cerkev res krši ustavo, zakaj so v Sloveniji ostali odvetniki bolj ali manj pasivni do cerkvene tematike?
Odvetniki delujejo na podlagi konkretnih primerov, s katerimi k njim pridejo stranke.  Verjetno je, da nimajo takšnih primerov, mogoče pa je tudi, da takšnih primerov ne prevzamejo, ker ocenijo, da ne bodo mogli uspeti. Mogoče pa jih ne prevzamejo tudi iz kakšnih drugih razlogov.

Verjetno ste edini slovenski odvetnik, ki pomaga ljudem pri izstopu iz cerkve. Zakaj je tukaj sploh potrebna pomoč?
Odvetniška pomoč je mnogokrat potrebna zaradi tega, ker cerkev zavlačuje z vpisom izstopa v krstno knjigo oz. mnogokrat tega sploh noče narediti. To je do izstopnikov zelo ponižujoče in kaže na to, iz kakšnega testa je cerkev. Poleg tega cerkev tistega, ki izstopi, izobči oz. prekolne in ga pošlje v večni pekel. To je svoboda vesti po katoliško: izvrševanje verske svobode ob cvrtju v večnem ognju in večnih mukah. Če malce karikiram.

Ste eden redkih javnih kritikov katoliške cerkve. Kaj je najbolj vplivalo, da ste se tako intenzivno in strastno začeli ukvarjati s to temo?
Spoznal sem, da cerkev ni to, za kar se izdaja. Ne zastopa Boga, temveč nasprotne sile. To je jasno razvidno iz njene preteklosti, kot tudi iz njenega veljavnega nauka, ki zagovarja ubijanje, mučenje in drugo nasilje nad ljudmi, živalmi in naravo. Bog pa je rekel: Ne ubijaj! Torej ne ubij nikogar.

Cerkev je proti človekovim pravicam, npr. proti svobodi vesti, še posebej proti svobodi veroizpovedi otrok, je proti pravici do življenja, saj podpira ubijanje v vojnah, da ne govorim o cerkvenem podpiranju ubijanja in mučenja živali. Cerkev podpira človekove pravice samo takrat, ko je to njej v korist. Je proti slovenski ustavi, saj trdi, da imajo njeni evangeliji prednost pred ustavo, če je podano nasprotje. Je za smrtno kazen, čeprav je ta v Sloveniji prepovedana.

Je neizmerno bogata in živi na tuj račun, čeprav se je Jezus, temu pa po lastnih besedah sledi, preživljal s svojim delom in ni živel na račun drugih. Zaradi nje so v zgodovini tekli potoki krvi, kri pa teče še danes. In tako dalje. O vsem tem želim informirati javnost, da bo imela na razpolago informacije, da bodo lahko ljudje presodili, ali je cerkev res tisto, za kar se razglaša.

Kakšen pa je vaš pogled na deset Božjih zapovedi in Jezusov Govor na gori?
Gre za najvišja in najvažnejša moralno-etična pravila v naši družbi. Če bi jih ljudje uresničevali, ne bi bili sedaj pred prepadom ali celo že v njem, temveč bi bili že, če ne v raju, pa blizu njega. Če bi ljudje spoštovali npr. zapoved Ne ubijaj, je veliko vprašanje, ali bi nam sedaj grozile podnebne spremembe, ki bodo imele katastrofalne posledice, saj je npr. masovna živinoreja s svojim produktom mesom (vsako leto pomorijo za prehrano, vključno z ribolovom, več 100 milijard živali), po neki študiji, odgovorna za približno polovico vseh toplogrednih plinov.

Tu je jasno vidna vzročna zveza med kršitvami Božjih zapovedi in posledicami le-teh. Z ubijanjem narave oz. živali, to pa je kršitev zapovedi Ne ubijaj, smo si nakopali podnebne spremembe, zaradi katerih je obstoj te civilizacije postal zelo vprašljiv. Seveda ne samo s tem, vendar ima to ubijanje levji delež pri tem. Kar seješ, to žanješ. Če bi človek živel po zlatem pravilu, torej, kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, bi se zadeva obrnila drugače.

Bivši nemški predsednik Richard von Weizsäcker je na vprašanje ali je mogoče z Govorom na gori vladati, rekel, da v današnji nevarni situaciji lahko vladamo samo še z Govorom na gori. Pomena zlatega pravila iz Govora na gori se očitno zavedajo tudi nekateri politiki. Seveda med njimi ni cerkve oz. papeža, ki uči, da je Govor na gori utopija. Tako je po mnenju cerkve tudi Jezus utopist.

Če bi Govor na gori res bil utopija, ga Jezus sploh ne bi mogel živeti, pa tudi učil ga ne bi. Škof Jamnik je v nekem javno objavljenem tekstu zapisal, da so načela, ki slonijo predvsem na Kantovi in deontološki etiki dovolj prilagodljiva, da jih je mogoče uporabiti v vsakršnih etičnih odločitvah. Torej ne etika Govora na gori ali desetih zapovedi, temveč predvsem Kant. Ali ni s tem  škof povedal: Jezus je za katoliško cerkev nepomemben?

Znano vam je, kako je cerkev v preteklosti obračunavala z ljudmi, ki ji niso bili poslušni. Se nič ne bojite kakšnih groženj s strani klerikov?
Kleriki niso tako neumni, da bi mi direktno grozili. V boj raje pošljejo laike. V svoji dolgoletni dejavnosti v zvezi s katoliško cerkvijo sem bil deležen mnogih groženj, tako pisnih kot ustnih. Grozili so mi tudi s smrtjo, zaradi česar sem na policijo podal ovadbo zoper neznanega storilca.

Čeprav je od tega poteklo že več kot dve leti, nisem dobil odgovora. Da ne bo nesporazuma: ovadbo sem podal slovenski policiji, ne cerkveni. Po izidu knjige se je javil eden izmed prokatoliških županov, ki me je po elektronski pošti žalil, eden izmed poslancev pa mi je svetoval, naj napišem knjigo o pedofiliji na Oražmovi. Če bi se bal groženj cerkve, se s tem ne bi ukvarjal.

Zdi se, da cerkev v zadnjih letih pospešeno izgublja sapo. Zakaj menite, da se dogaja ta proces ravno v tem obdobju?
Res je, da cerkev v zadnjem času izgublja sapo. Po mojem je vzrok v tem, da živimo v prelomnem času, ko vse negativno prihaja na dan. Tako se razkriva tudi napačna ideologija, ki je pripeljala ta svet na rob propada ali pa mogoče že vanj.

Posebno vlogo v tem ima cerkvena ideologija, še zlasti katoliška. Njena ideologija, predvsem krvava starozavezna, je ustvarila ideološko podlago za večino zločinov, ki so bili storjeni v preteklosti. Ne samo do ljudi, temveč tudi do živali in narave. Cerkveni nauk, ki je podlaga krvavih in nekrvavih pogromov, ni bil preklican in velja še danes – to velja tudi za biblijo kot temelj pogromov ne samo proti ljudem, temveč tudi proti živalim in naravi.

Ljudje vedno bolj spoznavajo, da cerkev ni to, za kar se izdaja in da ne deluje za Boga, kot to pravi, temveč proti njemu. Zato se odvračajo od nje. Tudi država se vse bolj otepa cerkvenega jarma, čeprav cerkev dela vse, da bi si še bolj podredila državo in družbo, v Sloveniji npr. hoče vpeljati verouk v javne šole in tako preko države indoktrinirati otroke.

Cerkev se je v svoji zgodovini vedno pobrala iz kriznih obdobij. Kako vi vidite njeno prihodnost?
Je ne vidim več. Cerkvi je čas potekel, pokopala jo bodo njena lastna negativna dejanja. Po načelu, kar seješ, to žanješ, si sama koplje svoj grob. Prihaja čas razcveta.

Pred kratkim je cerkev razglasila papeža Janeza Pavla II. za blaženega. Kaj vi mislite o tem?
To sem mi čudno, saj je papež že po naravi stvari svet – po cerkvenem nauku se namreč imenuje sveti oče. Ker je status „blažen“ manjši od statusa „svet“, se zato sprašujem, ali ni cerkev papeža na ta način degradirala? Če je papež svet za časa življenja, bi bilo logično, da je svet tudi po smrti.

Če bo cerkev papežu priznala še svetništvo, bo dobil samo to, kar v bistvu, glede na bit cerkve, že itak ima - svetost. Očitno gre pri vsem tem samo za cerkveni spektakel, s katerim želi nase vezati ljudi in dobro zaslužiti.

Ali je lahko papež v resnici sploh svet?
Kako je lahko papež svet, če podpira ubijanje in uničevanje? Vsi papeži so podpirali in še podpirajo krvavo biblijo in njeno negativnost pripisujejo Bogu. Zato nobeden papež že po naravi stvari zame ne more biti svet. Kajti sveti oče nima z ubijanjem in uničevanjem ničesar.  V to sem prepričan, saj je rekel Ne ubijaj! To je učil in živel tudi Jezus.

Damjan Likar