Bolj kot vprašanje ali življenje po telesni smrti obstaja, je na mestu vprašanje kateri je tisti del nas, ki bi lahko bil večen in se ne rojeva ter umira.

Če malo po šolsko rečemo da smo telo, um in duša, potem lahko iz prve roke rečemo, da telo vsekakor je minljivo. Tukaj niti ni potrebna kakšna razprava.

Tudi če pogledamo naš um, bomo na koncu ugotovili, da se poslovi skupaj s telesom. Um sicer ima sposobnost razmišljanja in pomnjenja, generira misli in čustva, oblikuje našo osebnost, značaj in samopodobo.

Zaradi njega se tudi zavedamo. Zavedamo se sebe, kot delujočega bitja. Zavedamo se, kdo smo, kaj smo in kakšne so naše vloge v življenju itd. Lahko prepoznamo naše vzorce in prepričanja. Skratka um lahko prepozna samega sebe. Tej razvojni fazi zavesti, ki je pogojena z našim razmišljujočim umom rečemo ego.

Ta razmišljujoči um ugasne s telesom zaradi poškodbe ali smrti in od ega ostane samo še nekaj črk na nagrobniku.

In potem nam ostane samo še, da ugotovimo kje v tej zgodbi je Duša. Ker je ostala samo še ona, je edini verjetni kandidat za nesmrtnost. Mislim pa, da je ravno pri opredeljevanju Duše največ zmede. Res je, da smo vsi nesmrtne Duše. Res pa je tudi, da sama nesmrtnost še nič ne pomeni. To je samo speči potencial.

Da bi lahko zaživela polno duhovno življenje v Božjem kraljestvu, se morajo prej zgoditi določeni duhovni procesi. Lahko uporabim pojem, da mora biti Duša "uresničena". Ego pa se pojavlja v neuresničeni Duši. V neuresničeni Duši se še ni prebudila Božja navzočnost.

Uresničena Duša je razsvetljena Duša, je Zavest z veliko začetnico, je Bog v mali steklenički, je udejanjen naš duhovni DNK, je poosebljena Božja navzočnost. In ta uresničena Duša potem lahko postane aktivni del večnega Božjega kraljestva.

Nekaj razsvetljenih duš tudi ta trenutek tepta našo zemljico. Izkustveno so prepoznale Božjo navzočnost v svoji Zavesti še za čas življenja. One se zavedajo več in drugače. Lahko vidijo čez planke omejenega ega.

Veliko nas je že kdaj pa kdaj doživelo trenutke razsvetljenja. To so trenutki miru, milosti in ljubezni.

Nakazujejo, da so si zelene češnje že nadele nekaj rdeče šminke.