V okviru projekta Pri hrani prihrani Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane opozarjata, da je odpadna hrana ekonomski, okoljski in družbeni problem. Vsako zavrženo živilo pomeni nepotreben strošek za gospodinjstvo, kar ob približno 4,5-odstotni letni inflaciji cen hrane še toliko bolj boli.

Čeprav je Slovenija pri količini zavržene hrane pod povprečjem EU (EU: 131 kilogramov na prebivalca), je prostora za izboljšave še na pretek. Pomemben del težave ni le v prevelikih nakupih in slabem načrtovanju obrokov, ampak tudi v nepravilnem shranjevanju živil, zaradi katerega se hrana prej pokvari.

V Sloveniji pod pragom tveganja revščine ali v resni materialni prikrajšanosti živi več kot 300.000 ljudi. ZPMS vsak dan stoji ob otrocih in družinah, ki jim po plačilu položnic ostane le malo denarja za hrano: »Za številne družine pri nas zadostna količina hrane ni samoumevna.

Ne govorimo o razkošju, temveč o vsakdanjih obrokih, pri katerih je na mizi dovolj za vse družinske člane, da se najedo do sitega - brez odpovedovanja staršev v korist otrok. Vsak od nas se lahko zato za trenutek zamisli: 'Kar zavržem, bi lahko bilo za nekoga obrok'.«

Ob tem na ZPS poudarjajo, da cenovno dostopna hrana oziroma omejen proračun za hrano ne pomeni nujno slabše ali manj kakovostne prehrane: »Z boljšim načrtovanjem, premišljenim nakupovanjem in pravilnim shranjevanjem živil lahko pripravimo hranljive obroke, zmanjšamo količino zavržene hrane in hkrati razbremenimo družinski proračun.«

Ste se kdaj vprašali, koliko hrane zavržete, ker živil ne shranjujete pravilno?!
Pogosto se tega sploh ne zavedamo, a velik delež hrane konča med odpadki prav zato, ker jo doma hranimo na napačnem mestu ali pri neustrezni temperaturi. Nedavna raziskava francoskega laboratorija za biodiverziteto in mikrobno ekologijo Univerze v Brestu je pokazala, da se kar tri četrtine sadja in zelenjave pokvari zaradi napačne temperature shranjevanja. Nepravilno shranjevanje skrajša obstojnost tudi kruhu, ostankom jedi, mlečnim izdelkom in drugim hitro pokvarljivim živilom.

Živila lahko zdržijo precej dlje in pomenijo manjše tveganje, če jih po nakupu pravočasno pospravimo in jih hranimo na ustreznem mestu:

• ostanke obrokov, mlečne izdelke in živila za takojšnje uživanje hranimo na zgornjih in srednjih policah hladilnika;
  
  
• surovo meso, perutnina in ribe spadajo na spodnje police;
  
  
• sadje in zelenjava imata mesto v predalu hladilnika;
  
  
• kruh in pekovske izdelke lahko zamrznemo, če jih ne bomo porabili pravočasno.

• Preverite, kaj že imate doma, in obroke načrtujte vnaprej.
  
  
• V trgovini preverite ponudbo živil tik pred iztekom roka uporabe, ki so običajno znižana.
  
  
• Nakupujte premišljeno - z nakupovalnim listkom.
  
  
• Živila doma pravilno shranite, saj s tem podaljšate njihovo uporabnost.

Starejše generacije so znale iz skromnih sestavin pripraviti hranljive obroke, pri tem pa so porabile prav vse, kar so imele na voljo, brez zavržkov. Danes, ko se hrana pogosto zdi samoumevna, je še toliko pomembneje, da znova odkrijemo ta znanja in razvijamo spoštljiv odnos do hrane. S tem ne varujemo le okolja in družinskega proračuna, temveč krepimo tudi solidarnost do otrok in družin, ki živijo v pomanjkanju.

Več praktičnih nasvetov o tem, kam v hladilnik spada posamezno živilo, katera živila spadajo v zamrzovalnik in kako podaljšati njihovo obstojnost, bo objavljenih v članku o shranjevanju živil, ki bo predvidoma izšel v junijski številki revije ZPStest.

Vir: www.zps.si/