|  Prehod v menopavzo (perimenopavza) spremljajo obsežne hormonske spremembe, med katerimi je najpomembnejše zmanjšano izločanje ženskih spolnih hormonov, predvsem estrogenov, in sicer zaradi postopnega upada delovanja jajčnikov.
Te spremembe se odražajo v motnjah menstrualnega cikla, spremembah počutja in drugih značilnih simptomih, kot so vročinski oblivi in nočno potenje. Vse to je posledica obsežnih presnovnih sprememb, ki vplivajo na številne telesne procese in ustvarjajo pogoje, v katerih postane vzdrževanja zdravja zahtevnejše.
1. Manjše potrebe po energiji
Zaradi presnovnih sprememb se poraba energije v telesu občutno zmanjša, pri čemer se dnevne potrebe po energiji v povprečju zmanjšajo za 250 do 300 kilokalorij. To za običajno žensko pomeni en manjši obrok, kar lahko ob nespremenjenem življenjskem slogu vodi v postopno pridobivanje telesne mase – tudi do dva kilograma na leto.
2. Večji apetit
Ob upadu koncentracije estrogenov se zmanjša izločanje leptina - hormona, ki zavira apetit, hkrati pa se poveča izločanje grelina - hormona lakote. To pogosto vodi v povečanje apetita, nezavedno povečanje energijskega vnosa in večje tveganje za razvoj debelosti.
3. Slabša presnovna prilagodljivost
Spremeni se tudi t. i. presnovna prilagodljivost, to je sposobnost organizma, da učinkovito »preklaplja« med porabo maščob in ogljikovih hidratov. Zaradi upada estrogena se ta sposobnost zmanjša, kar spodbuja shranjevanje maščobe, zlasti v predelu trebuha in med trebušnimi organi.
4. Večje tveganje za razvoj bolezni
V obdobju menopavze zaradi presnovnih vplivov pogosto pride do sprememb ravnovesja maščob v krvi: zviša se koncentracija skupnih maščob (trigliceridov), skupnega holesterola in »slabega« LDL-holesterola. Hkrati upade koncentracija »dobrega« HDL-holesterola, kar zmanjša njegovo zaščitno vlogo. Ti pogoji znatno povečajo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja.
Spremenita se tudi presnova ogljikovih hidratov in delovanje inzulina, kar poslabša prehod glukoze iz krvi v tkiva in oteži uravnavanje krvnega sladkorja. Te spremembe povečujejo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
5. Spremembe v telesni sestavi
Spremembe v presnovi se odražajo tudi v izrazitih spremembah telesne sestave. Poleg povečanja zalog podkožne in medorganske maščobe se zmanjšujeta pusta telesna (mišična) masa in skeletna (kostna) masa. Posledica je lahko razvoj sarkopenije – starostno pogojene izgube mišične mase in mišične funkcije. Kadar se sarkopenija pojavi sočasno s povečano maščobno maso, govorimo o sarkopenični debelosti, ki je povezana s slabšo gibalno sposobnostjo in kakovostjo življenja.
Prehrana v menopavzalnem obdobju
# Več o tem preberite v članku Zveze potrošnikov Slovenije, na njihovi spletni strani.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da presnovnih in telesnih sprememb, ki spremljajo menopavzo, ni mogoče v celoti preprečiti, saj so neposredna posledica hormonskega prehoda. S premišljenimi prilagoditvami življenjskega sloga jih je mogoče pomembno omiliti in zmanjšati dolgoročna tveganja za zdravje. Med najpomembnejšimi orodji v tem obdobju je prehrana, zlasti v kombinaciji z redno telesno dejavnostjo.
Kako se prehranjevati?
Dejstvo pa je, da znanost velike večine trditev ne podpira, zato kot najprimernejši prehranski pristop v tem obdobju ostaja uravnotežena in dolgoročno vzdržna prehrana, prilagojena spremenjenim presnovnim potrebam.
Zadosten vnos beljakovin je ključnega pomena, saj jih telo ob pomanjkanju začne črpati iz mišic, kar sčasoma vodi v njihovo izgubo in povečanje deleža maščobnega tkiva.
- Vlaknine, vlaknine, vlaknine!
Vlaknine v tem obdobju pomembno prispevajo k zdravju črevesja, bolj postopnemu dvigu krvnega sladkorja po obrokih, ugodnemu uravnavanju maščob v krvi in daljšemu občutku sitosti.
Zdravje kosti je v tem obdobju še posebej na udaru zaradi izrazito večjega tveganja osteoporoze. Kostna gostota začne upadati že desetletja pred nastopom menopavze, v menopavznem obdobju pa povprečna letna izguba znaša približno dva odstotka – v desetih letih to pomeni kar 20-odstotno izgubo kostne gostote, kar nezanemarljivo poveča tveganje zlomov. Pri ohranjanju kostne mase v menopavziimata poleg splošne prehranjenosti ključno vlogo dve mikrohranili.
Zelo pekoča hrana, alkohol in pri občutljivih posameznicah tudi kofein lahko delujejo kot sprožilci ter povečajo pogostost in intenzivnost vročinskih oblivov, zlasti ponoči. Če so oblivi izraziti ali moteči, je smiselno te sprožilce omejiti, še posebej v večernem času.
- Čudežni naravni pripravki?
- Kaj pa fitoestrogeni?
- Pogovor z ginekologinjo
Vse to vas čaka na spletni strani www.zps.si |
NE ZAMUDITE
