|  Minevajo tri leta, odkar sta Občina Bled in Občina Gorje uspešno prestali prvo revizijo za pridobitev mednarodnega certifikata Zero Waste Cities ter s tem postali prvi certificirani zero waste občini v Evropi. Novembra lani je bila izvedena ponovna, neodvisna revizija, ki je potrdila nadaljevanje zavez k zmanjševanju odpadkov in uvajanju krožnih praks.
Revizijo so opravili zunanji strokovnjaki iz Hrvaške, Nemčije in Estonije, ki so ocenjevali napredek v zadnjih treh letih. Ugotovitve kažejo, da ravnanje z odpadki ostaja pomembna prednostna naloga obeh občin, hkrati pa opozarjajo, da bo za nadaljnji napredek potreben nov zagon in okrepljeni ukrepi. Občini tako ohranjata dve zvezdici od petih, kar predstavlja trdno osnovo za nadaljnji razvoj.
»Ponovna potrditev certifikata dokazuje, da sta Bled in Gorje na pravi poti, hkrati pa jasno pokaže, da zero waste ni enkraten dosežek, temveč dolgoročen proces nenehnih izboljšav,« poudarjajo mentorji Ekologi brez meja.
Eden večjih izzivov ostaja velik turistični obisk, ki s seboj prinaša tudi povečan okoljski odtis. Prav zato bosta občini v prihodnje še okrepili aktivnosti, namenjene ozaveščanju in vključevanju obiskovalcev v varovanje lokalnega okolja, zlasti na področju pravilnega ravnanja z odpadki, ter nadgradili sodelovanje s ponudniki namestitev in gostinskimi obrati. Pomemben del ukrepov bodo predstavljale tudi javne prireditve, kjer bo poudarek na preprečevanju nastajanja odpadkov, uporabi embalaže za večkratno uporabo in doslednem ločevanju odpadkov.
»Mešani komunalni odpadki ponovno naraščajo, zato bo za dosego okoljskih ciljev nujno potreben razmislek o kavcijskem sistemu in ukinitvi embalaže za enkratno uporabo v trgovinskih verigah in pri ponudnikih hitre prehrane. Na Bledu namreč zberemo 66 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, v Gorjah 73 odstotkov.
Sektor turizma in z njim okoli deset tisoč nastanjenih gostov ter okoli trideset tisoč dnevnih obiskovalcev v visoki sezoni prispeva kar 30 odstotkov vseh odpadkov, finančna kompenzacija pa je zanemarljiva v primerjavi z ekološkim odtisom. Samo okoli jezera v visoki sezoni dnevno zberemo okrog deset kubičnih metrov odpadkov, zato razmišljamo v smeri vzpostavitve dveh ekoloških otokov, ki bi delovala s podporo umetne inteligence,« je o izzivih z odpadki pojasnil direktor komunalnega podjetja Infrastruktura Bled Janez Resman.
Župan Občine Bled Anton Mežan pojasnjuje, da je skrb za naravne danosti zapisana v DNK večine domačinov, obiskovalce morajo o trajnostnem ravnanju vztrajno ozaveščati. »Skrb za naravo je naša temeljna naloga, saj so ravno naravne danosti zaslužne za svetovni sloves Bleda. S tem zavedanjem pristopamo k razvoju kraja in sprejemamo odločitve, ki bodo Bled v današnji podobi ohranile za prihodnje generacije.
Posameznik na Bledu ustvari 10 odstotkov manj odpadkov kot je slovensko povprečje, a sektor turizma s seboj prinaša tudi negativne posledice, ki se, med drugim, odražajo v naraščajočem številu odpadkov. Verjamem, da zgledi vlečejo, da lahko z vztrajnostjo med obiskovalci sprožimo efekt snežne kepe, ki bodo trajnostno ravnanje razumeli kot standard obnašanja na destinaciji.«
Certifikat Zero Waste Cities je razvila Mission Zero Academy pod okriljem mreže Zero Waste Europe, namenjen pa je spodbujanju evropskih mest in občin k sistematičnemu zmanjševanju odpadkov ter uveljavljanju krožnega gospodarstva na lokalni ravni. Redne revizije predstavljajo priložnost za objektiven pregled napredka in vpogled v priložnosti za izboljšave.
V občini Bled in Gorje pa veliko pozornosti namenjajo tudi tekstilnim odpadkom. Občini sta namreč vključeni v dvoletni evropski projekt za vzpostavitev dobrih praks za zmanjševanje tekstilnih odpadkov STICT - Krepitev izvajanja krožnih strategij za tekstil v EU, ki ga vodi organizacija Zero Waste Europe v sodelovanju z Ekologi brez meja, Občino Bled in Infrastrukturo Bled.
Infrastruktura Bled je lani prvič podrobno spremljala količine oddanega tekstila v zbirnem centru in zabojnikih, preverila, kakšna je njegova pot, kje končajo tovrstni odpadki in koliko se ga ponovno uporabi. Na Bledu in v Gorjah se na letni ravni zbere 44,3 ton odpadnega tekstila, kar pomeni, da vsak prebivalec zavrže 4,1 kilogramov tekstila. V sklopu projekta bodo tudi letos organizirani številni dogodki, med drugim izmenjevalnice oblačil ter Festival ponovne uporabe, ki je lani navdušil domačine kot tudi tuje obiskovalce.
Dodatno gradivo:
|
NE ZAMUDITE
