V luči aktualne debate o zakonu o konoplji za osebno rabo Zveza potrošnikov Slovenije in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija opozarjata na pomen nadzora in ustreznega označevanja. Skriti nakupi, izvedeni 29. oktobra 2025 v treh ljubljanskih trgovinah, razkrivajo resne pomanjkljivosti.

Vidno mlad, sicer polnoleten (21 let) skriti kupec je povsem zakonito in brez preverjanja starosti kupil čokolade, želeje in maski za obraz s kanabidiolom (CBD), ki se prodajajo kot kozmetika ali dekoracija, a lahko vsebujejo psihoaktivne snovi (THC).

V vseh treh trgovinah so prodajalci kljub opozorilom na embalaži, da izdelki niso namenjeni uživanju, te izdelke predstavili kot užitne.

Ključne ugotovitve skritega nakupa

• Vsi štirje izbrani izdelki so bili označeni kot kozmetični ali dekorativni, čeprav se v praksi prodajajo kot prehranski - prodajalci to jasno predstavijo in tudi svetujejo, kako izdelek uživati.
  
  
• Ob plačilu so v vseh treh trgovinah kupca sicer vprašali, ali je polnoleten, vendar niso zahtevali osebnega dokumenta.
  
  
• Opozorila na embalaži, da »izdelek ni namenjen zaužitju« ali da »ni primeren za mlajše od 18 let«, so le krinka za izogibanje nadzoru in namerno zavajanje potrošnikov (med katerimi so tudi mladoletni).
  
  
• Če gre za izdelek, namenjen uživanju, mora biti to jasno zapisano na embalaži - skupaj z navodili za uporabo, sestavinami, opozorili in dovoljenjem za prodajo. Če teh podatkov ni, tak izdelek ne bi smel biti v prosti prodaji.

Nakupi so bili opravljeni v trgovinah Red Eye Monkey, Zelena Štacuna in Bazaar v Ljubljani. Skriti kupec je povpraševal po izdelkih, ki bi mu pomagali popestriti prihajajočo zabavo za noč čarovnic. V trgovini Red Eye Monkey je kupil čokoladno obrazno masko »Hemp Bricks« in dekorativne želeje »Hemp Cubes«.

Ob nakupu je prodajalka opozorila kupca, da naj bo previden pri njuni uporabi. V trgovini Zelena Štacuna je prodajalec pojasnil, da so morali del ponudbe umakniti zaradi »škandalov z zastrupitvami«, vendar je priporočil, naj kupec obišče drugo trgovino (Bazaar), kjer »pod pultom še vedno prodajajo zadeve, ki te fino zadanejo, če izraziš zanimanje«. V trgovini Zelena Štacuna je bil kupljen izdelek »CBD Facial Mask Choco«.

Prodajalec je kupca opozoril, naj ga ne zavede navedba, da izdelek ni za uživanje, podal mu je še navodila, naj izdelek zaužije po obroku, da bodo učinki nastopili počasneje. V trgovini Bazaar, kamor je kupec odšel po priporočilu prejšnjega prodajalca, so pojasnili, da so trenutno brez večine užitnih izdelkov, ker čakajo novo pošiljko, ki bo vključevala tudi bonbone. Kupec je izbral čokolado »Cannabis Chocolate«, namenjeno dekoraciji!

Spomnimo: poleti 2025 je Slovenijo pretreslo več primerov zastrupitev mladoletnikov z izdelki v obliki bonbonov, piškotov, gelov in pokajočih kristalov, ki so bili legalno kupljeni v trgovinah in so vsebovali psihoaktivne substance.[1]

Nadzor, ki ga v resnici ni
Primer skritega nakupa jasno kaže, da v Sloveniji nadzor nad prodajo izdelkov s CBD ni le neučinkovit, ampak tako rekoč ne obstaja. »Področje prodaje izdelkov s THC in sintetičnimi kanabiodi kaže, kako velike luknje imamo v sistemu zaščite potrošnikov,« pove Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

»Predvsem so ti izdelki zanimivi in targetirani mladim, ki eksperimentirajo in z manj izkušnjami težje presodijo, kakšna je primerna količina ter kakšen vpliv bo imela določena substanca. Kot že vemo s področja tobaka in alkohola, je tudi tukaj problem spoštovanje zakona, predvsem glededostopnosti teh izdelkov. Pri izdelkih s konopljo za osebno rabo je problem še v zapleteni mreži proizvajalcev in prodajalcev, ki zelo očitno niso dovolj pozorni na možne zastrupitve in odgovornost, ki jo nosijo pri prodaji takšnih izdelkov.«

Trgovci očitno vedo, da jim sistem dopušča manevrski prostor, zato izdelke prodajajo pod zavajajočimi oznakami, s katerimi se izognejo odgovornosti. »Na ZPS vseskozi na številnih področjih opozarjamo na pomen ustreznega označevanja in nadzora. Še posebej pa nas skrbi, ko ugotovimo, da prihaja do zavajanj pri izdelkih, ki so na voljo tudi mladim.

Zavajajoče označevanje, ki prikriva pravi namen uporabe in omogoča prodajo brez preverjanja starosti, mlade izpostavlja nevarnostim, ki jih ne morejo presoditi sami, starši pa nad tem nimajo nobenega nadzora,« je izpostavila Jasmina Bevc Bahar, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, in dodala: »Mladostniki so zaradi radovednosti, neizkušenosti in še nezaključenega razvoja možganov posebej ranljivi za učinke kanabinoidov. Po podatkih NIJZ so mladostniki zaradi razvoja možganov, ki poteka vse do 25. leta starosti, še posebej ranljiva skupina. Uporaba konoplje v tem obdobju povzroča dokazano škodljive in pogosto trajne posledice. Poleg tega lahko uživanje tovrstnih izdelkov poveča tveganje za zasvojenost, anksioznost in druge duševne motnje[2].«

Zveza potrošnikov Slovenije in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija pozivata pristojne institucije k okrepitvi nadzora nad prodajo izdelkov s kanabinoidi ter doslednemu sankcioniranju prodajalcev, ki izigravajo zakonodajo. Kot poudarjajo pri  Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija predlagana legalizacija konoplje za osebno rabo teh težav ne bo rešila, temveč jih lahko še poglobi, saj bo mladim poslala sporočilo, da je uživanje tovrstnih izdelkov sprejemljivo, in omogočila, da se enaki nevarni izdelki pojavljajo v legalni preobleki.

[1] https://www.24ur.com/novice/slovenija/psihoaktivni-bonboni-piskoti-geli-pokajoci-kristali-zakonodaja-trga-ne-dohaja.html

[2] https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/10/PRILOGA_Stalisce-z-viri_konoplja.pdf