Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Kako obudimo svoj naravni vid
Večina laikov in tudi strokovnjakov meni, da vid z leti peša. Zato moramo vsi prej ali slej nositi očala ali kontaktne leče. A dr. Williams Bates je takšno domnevo postavil na glavo. Z njegovo naravno metodo za izboljšanje vida si je veliko ljudi zmanjšalo slabovidnost. Tudi Leo Angart iz Danske, ki smo ga v Misterijih pred leti že predstavili, je bil sprva prepričan, da svojega vida ne more okrepiti, potem pa je razvil učinkovite vaje, ki so bile kos izzivu. Svojo metodo zdravljenja motenj vida in bolezni oči je poimenoval očesni taj či.

Avtor metode vidi izboljšanje vida kot vzpostavljanje ravnovesja s štirimi ključnimi elementi: spreminjanjem omejujočih prepričanj (denimo z nevrolingvističnim programiranjem), fizičnimi vajami za oči (Batesove in druge vaje), delom z energijo (pransko zdravljenje) in vizualizacijo (meditacije, sprostitve).

OMEJUJOČA PREPRIČANJA
Omejujoča prepričanja se nanašajo na stvari, ki jih v nekem trenutku ne želimo videti, ali na kaj, kar nam naša prepričanja prepovedujejo videti. Denimo z metodami nevrolingvističnega programiranja lahko razrešimo nasprotujoča si prepričanja. Ko uskladimo budno zavest in podzavest, se nam vid začne izboljševati.

Ena poglavitnih komponent vida in videnja je psihološka. Naše fizične oči so organi zunanjega zaznavanja, a so povezane tudi z našimi notranjimi zaznavami. Tudi naš jezik je bogat s prispodobami, ki izhajajo iz vida: »Tako kratkovidno ravna.« »Ona je velika vizionarka.« »Zadeve niti pogledati noče!« »Vidim, kaj misliš.« »Še vedno jim slepo verjame.« »Z zadevo se noče soočiti«. A nobena se v resnici ne nanaša na fizični vid.

»Vid ni le fizični proces ostrine zaznavanja. Je večdimenzionalno dogajanje pod vplivom čustvenega in umskega stanja ter vpliva nanj. Povezan je tudi z osebnim značajem, zato je vsaka vrsta motnje vida povezana z določenim osebnostnim tipom. Posamezna vrsta motnje vida predstavlja človekov stresni način komunikacije z okoljem ali komunikacijo, ki ni ›lahkotna‹,« v knjigi Kako se znebimo očal razlaga avtor Martin Brofman.

V tem notranjem vodniku do jasnejšega vida zato predlaga, da kratkovidni ljudje energijo usmerijo navzven, tako da si vedno bolj dovolijo biti vidni in zaupati, da so pri tem varni. Navzven jo lahko usmerijo tudi tako, da drugim dovolijo videti, kdo v resnici so. Daljnovidni ljudje pa naj energijo preusmerijo navznoter, tako da so do sebe pozorni enako kot do drugih.

Ne gre za to, da naj nehajo upoštevati druge, ampak da začnejo tudi sami sebe upoštevati na enak način - da začnejo zase delati to, kar delajo za druge. Astigmatiki pa se lahko čez dan večkrat vprašajo: »Kaj si resnično želim zdaj? Kaj resnično čutim zdaj? Kaj je resnično zame? Kaj velja zame? Kdo bi bil, če bi nehal hoteti biti to, kar si ne želim biti? Kaj bi delal drugače, če bi se nehal pretvarjati, da sem nekdo, ki nisem?«

VAJE ZA IZBOLJŠANJE VIDA
Ko nosimo korekcijske leče oziroma očala, ne uporabljamo očesnih mišic tako, kot bi jih brez tega pripomočka. Zato postanejo mišice mlahave in jih moramo okrepiti z vajami.

Pomembno je tudi energijsko, pransko zdravljenje. Zelo kratkovidni ljudje imajo v očeh premalo moči. Ko snamejo očala, so oči zelo utrujene. Pransko zdravljenje omogoča hitro olajšanje napetosti v očeh in prinaša novo moč v ves mehanizem videnja. Bates je svetoval zlasti sončenje (obrnemo se z obrazom proti soncu in imamo oči zaprte), a sodobno življenje ob računalniških zaslonih zahteva lažje dosegljiv vir moči.
Četrta postavka je sprostitev - vizualizacija in sproščanje zelo prispevata k zdravemu vidu.

V nadaljevanju povzemamo nekaj vaj po očesnem taj čiju Lea Angarta. Več o njegovem delu lahko najdete na spletni strani Online-visiontraining.com.

POLAGANJE DLANI
Motnje vida večinoma povzročajo miselni stres, pritisk in preobremenitev, ta vaja pa oči učinkovito sprosti. Usedemo se k mizi ali pa tako sedemo na stol, da lahko naslonimo komolce na naslonjalo, medtem ko držimo roke na očeh, da povsem preprečimo dostop svetlobe do oči. Prste prekrižamo na čelu, dno dlani pa prislonimo na ličnici. Najprej ogrejemo dlani, tako da drgnemo drugo ob drugo.

Oči se bodo še bolj sprostile, če dihamo sproščeno in enakomerno ter si zamišljamo, da smo med vadbo res v temi. Če imamo popoln vid, bomo videli le črno barvo. Če ob tem vidimo barve ali podobe, se moramo bolj sprostiti. Za še lažje sproščanje med polaganjem dlani si oglejmo vzorec žameta ali si prikličimo v spomin globoko žametno črnino.

Po vsakem izvajanju te vaje se nam povrne naravna bistrina vida za čedalje daljše obdobje. Ta preprosta vaja je, če jo izvajamo dlje časa, zelo učinkovita. Delamo jo približno minuto, in to pogosto, tako da so naše oči ves čas sproščene. Kakor hitro začutimo napetost, oči sprostimo s polaganjem dlani.

MEŽIKANJE
Dr. William Bates je opazil, da ljudje z okvarami vida manj pogosto premikajo oči in utripajo z očesnimi vekami. Očesno zrklo in veke vodi isto možgansko središče, ki je v nekakšnem krču. Ko se navadimo pogosteje utripati z vekami, bodo tudi naše oči bolj sproščene. Vsakič, ko mežiknemo, veke očistijo očesno površino in navlažijo roženico, zato si oči malce odpočijejo.

Če se v nekaj zastrmimo, pri tem napenjamo oči. Človeško oko pa je ustvarjeno za nenehno gibanje. Ko svoje oči silimo, da strmijo v določen predmet, se utrudijo, ker ne mežikamo. Zastrmimo pa se velikokrat, na primer pri branju, vožnji z avtomobilom, gledanju televizije, sedenju pred računalnikom, pri pogovoru, hkrati pa še zelo površno dihamo. Posledica so izsušene oči, kar lahko povzroči kratkovidnost.

Delamo lahko naslednje vaje za mežikanje:
Opazujmo razliko med mežikanjem z obema očesoma in le z enim. Naredimo vajo »polaganje dlani« in se ob tem spominjamo, kakšen občutek je bil v očeh, ko smo za trenutek zaprli veke. Nato vzemimo zrcalo in izmenično glejmo z enim očesom in nato z drugim. Pred vsako zamenjavo pomežiknimo z obema vekama.

• Držimo kazalca, enega petnajst centimetrov od obraza in drugega na oddaljenosti cele roke. Preusmerjajmo pogled z enega prsta na drugega. To nam bo dalo občutek, koliko naj bi se veki premikali med mežikanjem.

• Vzemimo žogo in jo premikajmo z leve na desno. Sledimo ji z očmi. Storimo to stokrat. Vsakič, ko je žoga na skrajni levi ali skrajni desni, pomežiknimo z očmi.

• Vzemimo žogo in jo vrzimo za pol metra v zrak. Premikajmo glavo, ne oči, tako da sledimo žogi s pogledom.

• Med hojo pri vsakem koraku mežiknimo z očmi.

• Mežiknimo z očmi vsakič, ko dokončamo vrstico pri branju.

• Na mizo pred sabo postavimo dve sveči, med seboj oddaljeni trideset centimetrov. Mežiknimo z očmi ob gledanju vsake sveče v skladu z ritmom našega dihanja.

OSREDOTOČENO GLEDANJE
Osredotočeno gledanje je ključno za normalen vid. Ta je odvisen od vzdraženosti dela mrežnice fovea centralis, ki je najobčutljivejši za osvetlitev in kateremu nenehno očesno gibanje sporoča dražljaje. Če je naš vid kronično moten, ne vidimo več najbolje v sredini vidnega polja, kar stopnjuje poslabšanje ostrine vida. Krog se sklene: napenjamo se, da bi bolje videli, napetost pa ustvarja še bolj zamegljeno sliko.

Pri osredotočenem vidu pa pade slika opazovanega predmeta vedno na mrežnico, tako da najbolje vidimo v sredini vidnega polja, kamor usmerjamo pogled. Pri ljudeh z napakami vida slika pade le v njeno bližino, tako da predmete ob opazovanem predmetu vidimo ostreje od samega predmeta. Pri osredotočenem vidu se poglablja vez med osredotočenostjo in pogledom.

William Bates je odkril, da je prav osredotočenost pomemben vidik pri pravilnem delovanju oči. Zato lahko predpostavimo, da je pomemben tudi pri procesih, ki ob gledanju potekajo v možganih. Trdil je, da je osredotočenost ali zmožnost povsem posvetiti pozornost eni stvari v polju zavesti poglavitna za ohranjanje umskega in telesnega zdravja.

Morda najbolj presenetljiv je Batesov predlog, da vid izboljšujemo z branjem drobnega tiska. Bolj ko je luč, pri kateri beremo drobni tisk, zatemnjena, bolje je za naš vid, to pa je tudi kazalec dobrega vida, kako na blizu lahko beremo. Če vsak dan nekaj časa sproščeno beremo droben tisk, lahko preprečimo ali celo ozdravimo starostno daljnovidnost in mnogo drugih težav z očmi.

Tudi dr. R. S. Agarwal, učitelj Batesove metode v Indiji, pravi, da je branje drobnega tiska ob nežnem mežikanju z očmi najboljša preventiva pred kratkovidnostjo in starostno daljnovidnostjo. Še bolj učinkovito je branje drobnega tiska ob soju sveč. Napetost v očeh namreč povzroča tudi močna svetloba, ki se odbija od tiskanih strani. Svečna razsvetljava daje ravno dovolj svetlobe za branje, od papirja pa se ne odbija kot svetloba iz drugih virov.

Dr. Bates je svetoval, da beremo drobni tisk na testnem listu ali stare knjige z drobnimi črkami. Najprej se sprostimo s polaganjem dlani na oči in nato s kratkimi, sproščenimi pogledi preletimo besedo za besedo. To je posebno učinkovito pri slabi razsvetljavi, ker lahko ostro vidimo samo z osredotočenim pogledom. Pri tem pa se ne pozabimo telesno in duševno sprostiti. Pogosto opozorilo, naj ne beremo pri slabi luči, je povsem umestno, saj večina ljudi pri takem branju odreveni.

Poskusimo brati tudi tako, da intenzivno opazujemo beline med vrsticami. Bolj bele ko si zamislimo presledke med vrsticami, razločneje potem vidimo črke.

Tatjana Svete

SLIKA: Leo Angart - Berimo tako, da intenzivno opazujemo beline med vrsticami. Bolj bele ko si zamišljamo presledke med vrsticami, bolj razločno potem vidimo črke.
Foto T. Svete