Financiranje zelenega prehoda v Sloveniji: brez pravega načrta in poudarka na pravičnosti

Kako zagotoviti, da prehod ne bo le zelen, ampak tudi pravičen?
Sloveniji gospodinjstva nosijo večji delež finančnega bremena okoljskih davkov v primerjavi z industrijskim sektorjem, kaže kritična ocena financiranja slovenskega zelenega prehoda, ki so jo pripravili v okoljski organizaciji Focus.

Trenutno je Slovenija še brez pravega načrta, kako z drugimi viri finančno podpreti več kot nujne podnebne ukrepe. V Focusu opozarjajo, da ni dovolj, da je prehod le zelen in izpostavljajo tudi nekaj priporočil za resnično pravičen zeleni prehod.

Podnebni ukrepi, ki so usklajeni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, niso nujni le za preprečevanje najhujših posledic podnebne krize, temveč prinašajo tudi konkretne koristi za ljudi in gospodarstvo. Slovenija bi z ambicioznim podnebnim ukrepanjem do leta 2030 pridobila skoraj 4 milijarde evrov koristi: od boljšega zdravja in več delovnih mest do večje energetske varnosti in preprečevanja podnebnih škod, kaže poročilo Paris Pact Payoff, ki je lani nastalo pod okriljem mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe) in pri katerem je sodelovala tudi slovenska okoljska organizacija Focus. 

A koristi se ne bodo uresničile same od sebe. Ključno vprašanje ni več, ali bomo ukrepali, temveč kako bomo prišli do cilja podnebne nevtralnosti. In pri tem je eden najpomembnejših dejavnikov financiranje. Brez zadostnih, stabilnih in pravično razporejenih finančnih virov podnebni cilji ostajajo le na papirju. Slovenija ima še veliko neizkoriščenega potenciala in je sredi podnebne krize brez jasnega načrta, kdo bo financiral zeleni prehod in pod kakšnimi pogoji, zato obstaja resno tveganje, da bomo zamudili priložnost za pravičen in učinkovit prehod. 

Premalo, neučinkovito in nepravično razdeljeno 
Novo poročilo Pravično financiranje zelenega prehoda v Sloveniji, ki so ga pripravili v okoljski organizaciji Focus povzema analizo, kako v Sloveniji trenutno poteka financiranje podnebnih ukrepov - in kdo pri tem nosi največje breme. 

Ključne ugotovitve analize so:

Investicijski primanjkljaj: Trenutno predvidene prihodnje investicijske potrebe in javne spodbude v Sloveniji niso zadostne za uresničitev ciljev podnebne nevtralnosti, skladnih s Pariškim sporazumom. V ključnem dokumentu, Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je ocenjeno, da Slovenija do leta 2030 potrebuje vsaj 57 milijard evrov investicij za zeleni prehod, od tega 22 milijard evrov za energetsko-podnebne ukrepe. Več kot 60 % teh sredstev naj bi zagotovil zasebni sektor, ni pa določenih mehanizmov, kako to doseči. 

Nepravična porazdelitev bremen in spodbud: Gospodinjstva prispevajo več kot polovico vseh okoljskih davkov, a prejmejo manj spodbud kot industrija. Najranljivejši nosijo največje breme, medtem ko najbogatejši s svojo luksuzno potrošnjo in investicijami povzročajo nesorazmerno visoke emisije. Če so spodbude omejene, lahko to vodi v povečanje socialne neenakosti, saj bogatejša gospodinjstva lažje dostopajo do sredstev in ukrepov, medtem ko ranljivejše skupine ostajajo izključene iz zelenega prehoda. To dodatno zaostruje socialno-ekonomske razlike in pomembno vpliva na naklonjenost javnosti zelenemu prehodu. 

Neučinkoviti finančni mehanizmi: Trenutni sistem spodbud ne zagotavlja zadostne podpore za gospodinjstva, ki se soočajo z visokimi začetnimi stroški energetske prenove in prehoda nasploh. Na drugi strani podjetja z visokimi dobički pogosto prejemajo javna sredstva, ki jih nato ne vlagajo v zeleni prehod, temveč jih razporedijo med svoje delničarje. 

Glede na to, da za potrebe ambicioznega zelenega prehoda, ki bi bil v skladu s Pariškim sporazumom, v Sloveniji primanjkuje sredstev, bi bilo treba razmisliti o dodatnih virih financiranja, ki bi lahko zmanjšali obremenitev širše populacije in zagotovili pravičnejšo porazdelitev stroškov prehoda.

Kako do bolj pravičnega in učinkovitega financiranja? 
Da bi Slovenija lahko izkoristila vse koristi zelenega prehoda in hkrati zagotovila, da bo ta ekonomsko vzdržen in socialno pravičen, je treba nujno preoblikovati način, kako financiramo podnebne ukrepe. V poročilu zato Focus izpostavlja naslednja priporočila za bolj pravično in učinkovito financiranje: 

Progresivna davčna reforma: Uvedba davka na onesnaževalno elito, njihove investicije in luksuzno potrošnjo bi omogočila preusmeritev sredstev od najpremožnejših k ukrepom, ki koristijo večini. Po vzoru Španije bi lahko davek na premoženje najbogatejših 0,5 % prebivalcev Slovenije prinesel več kot 600 milijonov evrov letno. 

Pravičen Socialni sklad za podnebje: S črpanjem denarja iz tega sklada moramo preseči zgolj blaženje posledic sistema ETS2 ter izkoristiti priložnost za zmanjševanje energetske in prevozne revščine. Slovenski Socialni načrt za podnebje naj vključuje ukrepe, kot so podnebne dividende, vlaganja v javni prevoz, energetsko učinkovita neprofitna stanovanja in vključevanje ranljivih v energetske skupnosti. 

Transparentnost in vključevanje javnosti: Predlog za to je vzpostavitev nacionalnega participativnega proračuna za podnebne ukrepe, neodvisnega nadzornega organa za spremljanje porabe sredstev ter javne razprave, ki aktivno vključujejo sindikate, okoljske organizacije, lokalne skupnosti in ranljive skupine. 

Pogojevanje spodbud in nadzor: Javna sredstva ne bi smela biti dodeljena podjetjem, ki ne vlagajo v zeleni prehod. Spodbude morajo biti vezane na stroga okoljska in socialna merila. Črtati je potrebno vse subvencije za fosilna goriva in ne spodbujati rasti rabe energije. Hkrati pa mora biti nadzor nad porabo sredstev za zeleni prehod v industriji zelo natančen in podroben, da bodo javna sredstva optimalno porabljena. 

Luka Mofardin iz okoljske organizacije Focus, ki je avtor poročila, izpostavlja: »Če želimo, da bo zeleni prehod uspešen, mora biti zasnovan tako, da koristi dosežejo čim širši krog ljudi. Pravičnost ni le moralno vprašanje, temveč pogoj za dolgoročno učinkovitost in družbeno podporo. Le s pravičnim in vključujočim financiranjem lahko zagotovimo, da bodo podnebni ukrepi resnično prispevali k zmanjševanju neenakosti, izboljšanju kakovosti življenja in odpornosti družbe na podnebne in socialne izzive.« 

Do poročila Pravično financiranje zelenega prehoda v Sloveniji, ki je nastalo v okviru projekta LIFE TogetherFor1.5, lahko dostopate tukaj.