Če si zaželite, da bi letos nekoga razveselili z živim darilom, raje ponovno premislite. Živali pogostokrat niso primerno darilo. Lastništvo živali je namreč velik zalogaj. Poleg tega, da se lahko lastniki, ki si živega bitja v resnici niso želeli, naveličajo in ga zavržejo, lahko ima izpustitev takšnih živali tudi katastrofalne posledice za ekosistem. Žival lahko namreč v novem okolju postane invazivna in povzroči škodo.

Za čas obdarovanja si marsikdo zaželi žival. Velikokrat se kupci ne zavedajo, kakšen zalogaj je lastništvo hišnih živali. Zgodi se lahko, da se živali naveličajo in jo enostavno zavržejo v naravo. Velikokrat hišne živali niso navajene na zunanje okolje in ne preživijo, opozarjajo na Zavodu RS za varstvo narave.

Če pa jim okolje ustreza, se lahko v okolju ustalijo in postanejo del ekosistema. Nekateri hišni ljubljenčki lahko postanejo tudi invazivni, kot je postala vrsta želve okrasna gizdavka, ponazarjajo. Kot opisujejo, se je v okolju, kamor je bila zanešena, ustalila in danes predstavlja veliko grožnjo domorodni močvirski sklednici s kompeticijo za hrano, gnezdenje in prostor za sončenje.

Zato svetujejo, da preden greste v nakup nove domače živali, pomislite na vse, kar žival potrebuje, koliko časa živi, kakšna je oskrba, kakšno bivališče potrebuje. Če je žival zunaj, je potrebno prostor ustrezno zagraditi, da živali nimajo možnosti pobega, ribnike in akvarije opremite s tistimi živalmi, ki ne predstavljajo grožnje naravi. Pozanimajte se o izvoru živali in če je kje invazivna. V nobenem primeru pa živali ne spuščajte v naravo, saj naravi predstavljajo tujek in lahko podre naravno ravnovesje.

Invazivne tujerodne vrste velika grožnja naravi in storitvam
Invazivne tujerodne vrste so živali, rastline, glive ali mikroorganizmi, ki so vnesene v naravno okolje izven svojega območja naravne razširjenosti, največkrat (namerno ali nenamerno) s strani človeka. Na novem območju so se ustalile, se razmnožujejo ter širijo. Te vrste imajo negativen vpliv na domorodno biotsko raznovrstnost, ekosistemske funkcije, gospodarske dejavnosti ter zdravje in kakovost življenja ljudi.

Zaradi njihove sposobnosti hitrega širjenja in prilagajanja novemu okolju lahko prihaja do izpodrivanja domorodnih vrst, sprememb v habitatu ter resnih ekoloških posledic. Težave, ki jih povzročajo in tveganje za njihovo razširitev, se hitro povečujejo zaradi naraščajoče globalne trgovine, transporta, turizma in splošne mobilnosti. Zaradi pričakovanih podnebnih sprememb to postaja še bolj pereče.

Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) v poročilu potrjuje, da so invazivne tujerodne vrste velika grožnja naravi in storitvam, ki jih narava nudi ljudem in kvaliteti njihovega življenja. Več kot 3.500 izmed 37.000 tujerodnih vrst, ki jih je človek vnesel z različnimi dejavnostmi, predstavlja globalno grožnjo naravi, gospodarstvu, prehranski varnost in zdravju ljudi.

"Poročilo IPBES o invazivnih tujerodnih vrstah je dragoceno orodje za oblikovalce politik v času prizadevanj za uresničitev globalnih zavez glede biotske raznovrstnosti. Dokument potrjuje, da je EU z uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah na pravi poti, da se spopade z grožnjo biotski raznovrstnosti, pri čemer se z evropskima programoma Obzorje Evropa (Horizon Europe) in Skupno raziskovalno središče (Joint Research Centre) zapolnijo tudi raziskovalne vrzeli. K nadaljnjemu ukrepanju smo se zavezali z ambicioznim ciljem v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030," je ob objavi poročila dejal evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius.

Invazivne tujerodne vrste in njihovi vplivi po vsem svetu hitro naraščajo in bodo po napovedih naraščali tudi v prihodnosti. Negativne vplive invazivnih tujerodnih vrst bi lahko zmanjšali s tesnejšim sodelovanjem in usklajevanjem med sektorji in državami ter s celostnim upravljanjem.

Vir: www.caszazemljo.si