Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

V Sloveniji medicinska konoplja še vedno ni na zeleni recept
Slovenci smo naklonjeni uporabi konoplje. Pritrdili smo obema posvetovalnima referendumskima vprašanjema. Ali naj Slovenija dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene ter gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo.

Kako bi lahko s konopljo pomagali bolnikom pri obravnavi bolezni in kako v preventivne namene, smo se pogovarjali z mikrobiologinjo doc. dr. Tanjo Bagar. Je avtorica knjige Konoplja v medicini ter direktorica mednarodnega inštituta ICANNA. Sodeluje v Ambulanti za zdravljenje s kanabinoidi (Zdravstveni zavod Zdravje) in na Kanabinoidni kliniki (Cannabinoid-clinic.com).

Svetovanje v Zdravstvenem zavodu Zdravje je namenjeno predvsem preventivi in skrbi za zdravo starost, tako imenovani dolgoživosti. Pri tem je veliko poudarka na srčno-žilnem zdravju, saj so infarkti še vedno eden vodilnih vzrokov smrti v starejšem življenjskem obdobju. Pomembno je, da že v aktivnem obdobju poskrbimo za dobre temelje dolgoročnega zdravja in skrbimo za svoj endokanabinoidni sistem. Veliko dejavnikov, kot so stres, toksini, kronična vnetja, premalo spanja, slabijo naš endokanabinoidni sistem in zamajejo temelje zdravja na dolgi rok.

Tako se vse več ljudi v sedanjem ritmu življenja poslužuje kanabinoidov za podporo proti stresu, nespečnosti, pri izgorelosti, velikih psihofizičnih naporih, krepitvi imunosti …

Na Kanabinoidni kliniki pa lahko dobijo informacije tudi bolniki s težjimi ali kroničnimi boleznimi (rakava obolenja, kronične bolečine, revmatoidna obolenja, nevrološka obolenja, imunska obolenja …), ki bi želeli dopolniti konvencionalno zdravljenje s kanabinoidno terapijo.

S katerimi težavami največ bolnikov išče dopolnilno terapijo s kanabinoidi?
Najpogostejši vzrok so kronične bolečine, ki se slabo odzivajo na klasične protibolečinske terapije in zdravila. Drugi najpogostejši vzrok je rak. Pogosto informacije iščejo tudi bolniki z avtoimunskimi obolenji, kot so recimo atopični dermatitis, kronične črevesne vnetne bolezni in multipla skleroza.

Ljudje, ki konopljo jemljejo sami, imajo največ težav z odmerjanjem. Kako vi določate odmerke?
Ker se našega lastnega endokanabinoidnega sistema v telesu še ne da meriti, od njegovega stanja pa je v precejšnji meri odvisno odmerjanje, je težko na splošno določiti enotne odmerke. Odmerjanje je namreč individualno. Za določanje odmerkov pa imamo neko splošno shemo, ki temelji na miligramih učinkovine na kilogram telesne teže in je uporabna za vse bolnike.

Načeloma se držimo pravila »start low, go slow«. To pomeni, da začnemo z nizkimi odmerki in jih počasi povečujemo. Pri preventivi velikokrat že minimalni odmerki pokažejo zelo lepe učinke. Recimo, tri do pet miligramov CBD je velikokrat dovolj za obvladovanje stresa. Pri nespečnosti recimo dvajset do trideset miligramov CBD kako uro pred spanjem. Pri resnejših boleznih pa začnemo pri pol miligrama ali pa enem miligramu CBD na kilogram telesne teže in potem individualno prilagajamo.

Kako pa vemo, v kakšnem stanju je naš endokanabinoidni sistem?
Za preventivno oceno stanja svojega endokanabinoidnega sistema imamo vprašalnik o stanju telesa. Z njim ugotavljamo spanje, apetit, spomin, sprostitev in splošno zaščito. Odgovori na naslednjih pet vprašanj nam dajo orientacijo o tem, kako dobro (ne) dela:

Ali imajo naše mišice dovolj moči za dnevne aktivnosti in se zvečer lahko dobro sprostijo? Ali imamo uravnovešen apetit? Ali dobro spimo, ali se zbujamo spočiti? Ali si zapomnimo ključne stvari in zlahka pozabimo nepomembne malenkosti? Imamo dober imunski sistem in redko zbolevamo za sezonskimi boleznimi?

Če na vseh pet vprašanj odgovorimo z odločnim »da«, je velika verjetnost, da naš endokanabinoidni sistem dela dobro. Če pa pri kakšnem vprašanju opazimo, da bi si želeli izboljšanje, začnemo z vnosom maščobnih kislin omega-3, probiotiki/fermentirano hrano in fitokanabinoidi iz rastlin. Največ jih je seveda v konoplji. Če na dve ali več vprašanj odgovorimo z »ne«, to kaže, da delovanje našega endokanabinoidnega sistema že pošteno škripa in da ga moramo dobro in sistematsko podpreti.

Za kronične bolezni pa smo razvili še obsežnejši vprašalnik, ki vključuje tudi druge aspekte zdravja, kot je duševno zdravje in podobno.

Kolikšna je uspešnost terapije s konopljo; ali ljudje upoštevajo vaše nasvete?
Pri nas je sledenje nasvetom, sploh na daljši rok, še dokaj nizko. Mislim, da je razlog predvsem v tem, da je to lasten strošek. Velikokrat ta strošek za bolnike, ki potrebujejo malo višje odmerke, kakršni so recimo potrebni pri kroničnih obolenjih, in daljši čas, res ni majhen. Ljudje zato kakšne tri, štiri mesece še nekako vztrajajo, potem pa velikokrat ne več. Veliko bolj se ljudje tega držijo pri preventivni uporabi, pač kot orodje, kadar se soočajo s stresom in z večjimi obremenitvami.

Mnogi kanabinoide jemljejo že več let, da enostavno nekako lažje prenesejo vse, kar življenje prinese. Tako da imajo tisti, ki se zavedajo, da jim pomaga obvladovati stres, boljše spati, se boljše zbrati, stekleničko CBD vedno nekje pri roki, v domači lekarni, v torbici, in to zelo redno uporabljajo. V svetu, kjer zdravila oziroma medicinske pripravke s kanabinoidi krijejo zdravstvene zavarovalnice, pa jih bolniki redno in dolgoročno uporabljajo tudi pri kroničnih obolenjih. Pri nas pa se zakomplicira, ker mora strošek medicinske konoplje kriti bolnik sam.

Tudi to, kar jim predpisujejo zdravniki na beli recept, morajo bolniki plačati sami?
Da. Zavod za zdravstveno zavarovanje po osnovnem načelu zdravil iz medicinske konoplje ne krije. Bolnik si mora v lekarni vse sam plačati. Po tem lahko zaprosi za povrnitev teh stroškov, a samo, če njegovo obrazložitev napiše zdravnik. Nekaj bolnikov je tako dobilo povrnjen znesek, ni pa to samodejno. Največkrat so dobili povrnjen denar pediatrični bolniki s trdovratnimi epilepsijami, pa tudi nekaj onkoloških bolnikov. Je pa to zelo zahtevno za bolnika, ki ima težko bolezen in zahtevne terapije, da se mora ubadati še s slovensko birokracijo.

Ali lahko v kanabinoidni ambulanti predpišete kanabinoidna zdravila, kar lahko predpisujejo zdravniki na beli recept?
Da. V ambulanti sodeluje tudi zdravnik dr. Željko Perdija, gastroenterolog in pulmolog, ki ima v Sloveniji največ kliničnih izkušenj glede predpisovanja konoplje. Oba sodelujeva tudi s kar veliko strokovnjaki in zdravniki iz drugih držav. Imamo tudi utečeno prakso, da če se znajdemo v neki bolj zahtevni situaciji, da se lahko posvetujemo s strokovnjaki iz Izraela, Avstrije, Nemčije in od drugod, kjer kanabinoide predpisujejo že leta in desetletja.

V Sloveniji lahko vsak zdravnik napiše beli recept, vendar samo za tiste konopljine pripravke, ki so pri nas registrirani kot zdravilo. To sta dve magistralni zdravili, ki sta dostopni v lekarni. Prvo je sintetični THC (Dronabinol), drugi pa je sintetični CBD (Cebexan). Lahko se predpiše tudi kombinacija obojega. Vse ostalo pa zaenkrat bolnikom ni dostopno.

Pa mislite, da se bo zdaj s tem, ko smo se Slovenci na posvetovalnih referendumih izrekli za konopljo, počasi kaj spremenilo v prid bolnikom?
Jaz srčno upam, da se bo. Vsaj kar se tiče gojenja in predelovanja konoplje v medicinske namene. Jasno je bilo nakazano, da ljudje to hočejo imeti kot del medicine. Največji napredek bi bil že to, če bi bila bolnikom dostopna zdravila ali pa pripravki iz konoplje. Pa še kaj več ko ti dve.
Nedavno sem bila v Berlinu na zdravniškem kongresu. Tam so konoplji dve leti nazaj v medicini na široko odprli vrata, z aprilom letos pa so jo legalizirali za osebno uporabo.

Zdravniki so na kongresu kazali primere bolnikov, pa tudi klinične študije, v katerih konopljo uporabljajo v vseh možnih oblikah od kapsul, svečk, kapljic in mazil. In to vse iz cele rastline, čisto naravno, ne sintetične. Točno to bi mi želeli tudi za slovenske bolnike. V Nemčiji je že več kot osemdeset podjetij, ki delajo proizvode iz konoplje za medicinsko rabo. Dostikrat tudi bolniki sami povedo, da denimo dobijo predpisan sintetični kanabinoid THC (Dronabinol) proti bolečinam, ampak ta ni enako učinkovit kot pripravek iz prave konoplje.

Zato ga iščejo na črnem trgu, ker jim tisti enostavno bolj pomaga. Trenutno pri nas res ni dobro poskrbljeno za bolnike. Popolnoma so prepuščeni sami sebi, kakor se pač sami znajdejo. Pri tem imajo še vsi v mislih, da delajo nekaj nezakonitega, za kar imajo lahko težave tako v zdravstvenem sistemu kot tudi s pregonom. Mislim, da je to zelo nepošteno do njih.

Ali lahko kanabinoidi lajšajo stranske učinke kemoterapij? Se lahko jemljejo hkrati s kemoterapijo?
Seveda, absolutno. Za lajšanje stranskih učinkov kemoterapije je celo ena izmed sprejetih indikacij tudi v Sloveniji. Zdravnik lahko recimo predpiše kanabinoide prav za lajšanje slabosti ob kemoterapiji ali za okrepitev apetita ali pri izgubi mišične mase ali za dvig energije.

V Avstriji sta dr. Likar in dr. Nahler opravila študijo, kjer sta pokazala, da dvesto miligramov CBD na dan bolnikom z glioblastomom znatno izboljša kakovost življenja, zniža depresijo in dvigne voljo do življenja. Višji odmerki CBD, med štiristo in šeststo miligrami, pa so celo podaljšali preživetje bolnikov z glioblastomom.

Glede kemoterapije je treba reči, da zdaj že poznamo ogromno različnih kemoterapevtikov. Zato moramo upoštevati, kateri kemoterapevtik in kateri režim kemoterapije ima bolnik. Obstajajo določeni kemoterapevtiki, kjer se sočasna uporaba konoplje odsvetuje. Z večino njih pa se da kombinirati tudi kanabinoide. Tako so dokazali, da je učinkovitost temozalomida - kemoterapevtika, ki se predpisuje pri glioblastomu, možganskem tumorju - boljša, če se sočasno jemlje še konoplja, ker vsak po svoji strani deluje protitumorsko.

Pri katerih zdravilih je treba paziti, da ne pride do neželenih součinkovanj?
Pazljivi moramo biti pri zdravilih za lajšanje tesnobe, za zdravljenje depresije in pri uspavalih. Včasih je dovolj že dve uri razmika med zdravilom in CBD kapljicami. Zelo veliko ljudi se poslužuje CBD, ko poskušajo zmanjšati odmerke teh zdravil, recimo uspaval, ki jih jemljejo zvečer. CBD v jetrih namreč upočasni izločanje teh zdravil. Torej, če zdravila in CBD jemljemo sočasno, v istem dnevu, bo zaradi CBD v telesu krožilo več zdravila. Tako da lahko zmanjšamo odmerek zdravila, pa bo telo še vedno imelo isto koncentracijo zdravila. Tako je lahko CBD zelo dobrodošlo orodje, če poskušamo zmanjšati zdravila iz teh kategorij.

A ko se začne dodajati kanabinoide v že utečeno terapijo, je vedno treba biti pazljiv. Najboljši nasvet je, da se držimo dvournega razmika med zdravilom in CBD ter nizkih odmerkov CBD; tako se načeloma izognemo težavam. Pri tem pa je boljše prej vzeti zdravilo, potem pa CBD.

Na splošno pa so kanabinoidi zelo varni, ker nimajo nekih resnih stranskih učinkov. Tudi če bi nekdo po nesreči zaužil celo stekleničko, ne bo nič narobe. V Izraelu denimo predpisujejo takšne dnevne doze, ki so pri nas v eni celi steklenički. V eni tipični steklenički petodstotnega CBD je petsto miligramov CBD. Odmerek od tristo do petsto miligramov pa tam velikokrat predpišejo za kronične bolečine, za akutna stanja po srčnem infarktu, pri trdovratni epilepsiji, pri psihiatričnih diagnozah ali pri glioblastomu.

Bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji zdaj že res veliko izbiro konopljinih preparatov in da so ti kakovostni?
Trg ni reguliran, zato so proizvodi zelo različnih kakovosti. Tudi v drugih evropskih državah je tako. Je zelo veliko proizvajalcev in ponudnikov. Med temi so takšni, ki so res izjemno kakovostni in delajo tako, kot če bi delali za farmacijo ali pa še boljše. Imajo vse standarde kakovosti, analize, certifikate … Denimo pri nas Cannabinoid Clinic, Hempethica, PharmaHemp, Biomons. So pa tudi takšni, ki uvozijo sintetični CBD iz Kitajske, ga zmešajo z nekim oljem in poceni prodajajo. Vedeti pa moramo, da kakovostnih kapljic ni mogoče proizvesti pod ceno.

Se pravi, da je še vedno treba biti pazljiv pri nakupu?
Da. Če že nimamo tega področja zakonsko urejenega kot država, se pa lahko vsaj mi kot kupci obnašamo odgovorno. Enostavno prosimo proizvajalca za analizni list. In večina že tega ne more dati, ker ga nima. Torej že vemo, da njihovih proizvodov nima smisla kupiti. To nas stane en klic ali pa en e-mail in tako lahko že izločimo veliko nekakovostnih ponudnikov.

Pri tistih, ki analizni list imajo, pa je dobrodošlo še eno vprašanje: Kje in na kakšen način se goji konoplja, ki je bila vhodna surovina za njihove izdelke? Večina naših kakovostnih proizvajalcev konopljinih pripravkov konopljo sami vzgajajo v Sloveniji ali pa v sosednjih državah. Pri tistih, ki imajo odgovore na ta vprašanja, smo lahko torej precej mirni, da ponujajo kakovostne izdelke.

Tatjana Svete

Slika: doc. dr. Tanja Bagar
Foto Nik Erik Neubauer