Na okrogli mizi o duševnem zdravju izpostavljena pomembnost medresorskega sodelovanja
Na okrogli mizi Nacionalnega inštituta za javno zdravje o vlogi države pri skrbi za duševno zdravje so odločevalci izpostavili pomembnost medresorskega sodelovanja na tem področju. Okrogla miza je bila uvod v Festival duševnega zdravja, ki bo 15. maja v Mariboru. Eden od ciljev festivala je prek delavnic in predavanj prebivalcem približati področje duševnega zdravja.

Strokovni direktor NIJZ, prof. dr. Ivan Eržen, je poudaril, da se v razvitih državah soočamo z velikimi izzivi na področju duševnega zdravja. V zadnjih desetletjih se je stanje duševnega zdravja prebivalstva poslabšalo, pri čemer so še posebej prizadeti odraščajoči. Izpostavil je različne oblike odvisnosti, vključno z nekemičnimi, ter dejavnike, kot so razmere v družbi, visoka stopnja izolacije, digitalizacija, uporaba družbenih omrežij in stres pri delu, ki dodatno negativno vplivajo na duševno zdravje prebivalstva.

Poudaril je potrebo po izboljšanju družbenih okoliščin in okolja, v katerem živimo, predvsem z namenom preprečevanja poslabšanja ali razširitve težav v duševnem zdravju ter nudenja pomoči najbolj ranljivim posameznikom.

Ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel je ocenila, da je dostopnost do zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja problematična, je pa zagotovila, da na ministrstvu na tem področju izvajajo številne ukrepe. Poudarila je, da na ministrstvu podpirajo nadaljnjo širitev mreže centrov za duševno zdravje po Sloveniji, kjer posamezniki za obravnavo ne potrebujejo nujno napotnice. Poleg tega bodo financirali program psihološke prve pomoči na področju duševnega zdravja in si želijo usposabljanja delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter krepitve kompetenc vodstvenih kadrov za boljše prepoznavanje duševnih stisk na delovnem mestu. Napovedala je tudi izvajanje strategije obvladovanja demence v Sloveniji, ki jo je vlada sprejel lani.

Minister za solidarno prihodnost, dr. Simon Maljevac je med drugim izpostavil, da je treba razbiti tabuje o duševnih stiskah ter spremeniti pogled na staranje. “Naša naloga je, da so vse storitve dosegljive vsem,” je dejal Maljevac. Poleg tega je izpostavil problem osamljenosti med starejšimi. “Moramo poskrbeti, da smo čim bolj vključeni v skupnost,” je poudaril.

Ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko je ocenila, da lahko ljubiteljska kultura pozitivno vpliva na duševno zdravje posameznika. “Hkrati pa je kultura mediacija, prek katere se posameznik kritično nauči razumeti svet,” je dejala. Eden od ključnih dejavnikov, ki vzbujajo stres, pa so po besedah Vrečko delovni pogoji. “Področje prekarnosti je izrazito pomembno,” je dejala.

Eden od vzrokov za težave z duševnim zdravjem je po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh spletno ustrahovanje. “Digitalno okolje lahko prinaša ogromno prednosti, to so viri znanja, ampak je tudi prostor za širjenje sovražnega govora in dezinformacij,” je dejala. Po njenem mnenju bi morala država poskrbeti, da je spletno okolje varno in zaupanja vredno, denimo z zakonodajo in ozaveščanjem o zaščiti na spletu.

Minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjo Felda je izpostavil, da so z zakonom o osnovni šoli uvedli razširjeni program, v okviru katerega bodo po pouku vzpodbujali otroke, da se ukvarjajo z aktivnostmi, ki jih veselijo. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija pa je ocenil, da imajo nadrejeni na delovnem mestu pomemben vpliv na duševno zdravje.

Predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ, asist. Matej Vinko, pa je na podlagi današnje razprave ocenil, da vlada izkazuje visoko zavedanje o pomenu duševnega zdravja. Pozdravil je spoznanje, da gre za kompleksen izziv, pri katerem ni enostavne rešitve, ki bi obrnila negativne trende, ter poudaril ključnost medresorskega sodelovanja. Dodal je, da so številni kazalniki na področju duševnega zdravja v Sloveniji zaskrbljujoči. Na vprašanje, zakaj nismo dosegli želenega napredka, ni ponudil enega samega odgovora. Meni, da gre za kompleksnost globalnih dejavnikov, možno je tudi, da je premalo časa minilo od izvajanja ukrepov, da bi lahko opazili rezultate. Prav tako je možno, da nismo dovolj učinkoviti pri izvajanju ukrepov. Izpostavil je, da ni enega samega pravega odgovora, verjetno pa je nekaj resnice v vsaki od teh možnosti, in da so ti odgovori ključni za prihodnje delovanje.

NIJZ je z okroglo mizo napovedal festival duševnega zdravja, ki bo 15. maja v Mariboru. Eden od ciljev festivala je prek delavnic in predavanj prebivalcem približati področje duševnega zdravja.