Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Slovensko podjetje PharmaHemp s CBD-jem osvaja svet
»Izdelki iz konoplje danes postajajo ogromna industrija. Slovenija bi bila lahko v samem svetovnem vrhu glede konoplje, tako glede znanja, raziskav, predelave, poljedelstva, saj je bilo že pred leti jasno, da se bo ta trg zelo razvil. Vendar brez urejene zakonodajne podlage to ni možno.

Zaradi tega smo do pred kratkim svoje izdelke prodajali samo v tujino,« pravi naš sogovornik, raziskovalec na področju kemijskih tehnologij in doktor znanosti dr. Boštjan Jančar, vodja tehnološkega oddelka v slovenskem podjetju PharmaHemp.

PharmaHemp je danes eno vodilnih podjetij na svetu na področju raziskav, razvoja, predelave in laboratorijskega preskušanja surovin in izdelkov iz industrijske konoplje. Že leta 2011 so začeli izdelovati prve izvlečke iz industrijske konoplje in ustvarjati CBD kapljice. Bili so sploh prvo evropsko podjetje, ki je izdelovalo, predelovalo in prodajalo CBD izvleček iz industrijske konoplje.

Leta 2016 so začeli razvijati lasten laboratorij za analizo kanabinoidov - PharmaHemp Laboratories, ki je akreditiran od leta 2020. V poslovni coni Komenda so lani začeli graditi nov objekt, skladno z zahtevami za proizvodnjo aktivnih farmacevtskih sestavin; to omogoča približevanje farmacevtski industriji in proizvodnji izdelkov iz medicinske konoplje. Delovati naj bi začel prihodnje leto.

Na Institutu Jožef Stefan ste delali devetnajst let, zdaj pa ste vodja tehnološkega oddelka v PharmaHemp. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Z direktorjem PharmaHempa Andrejem Sušnikom in njegovim bratom Tomažem Sušnikom, ki veljata za pionirja v predelavi in proizvodnji izdelkov iz industrijske konoplje, neuradno sodelujem že od vsega začetka. Saj sta me kdaj pa kdaj vprašala za kak tehnični nasvet ali mnenje. Leta 1997 sta na trg prišla z linijo kozmetičnih izdelkov Extravaganja in zaradi konopljinega lističa, natisnjenega na embalaži, končala na sodišču.

Oblasti so takrat menile, da konopljin list na embalaži namiguje, da je konoplja dovoljena droga. Uradno pa sem s PharmaHemp začel sodelovati leta 2014, ko smo na trg dali petodstotne CBD kapljice v oljčnem olju; te vsebujejo tudi najboljše razmerje vsega tega, kar vsebuje cela konoplja. CDB kapljice so prav v tistem času postale globalni hit.

Kaj je pripomoglo k hitremu prodoru konoplje?
Prvi sprožilec je bil Rick Simpson, ki je populariziral zdravljenje raka, multiple skleroze in artritisa z oljem oziroma smolo iz psihoaktivnega kanabinoida THC. Drugi sprožilec pa je bila Charlotte Figi, ameriška deklica z Dravetovim sindromom in epilepsijo, ki velja za prvega otroka, pri katerem so uspešno lajšali hudo obliko epilepsije z izvlečkom iz konoplje in visoko vsebnostjo kanabidiola CBD. Hkrati je bilo tedaj objavljenih že veliko znanstvenih člankov v strokovnih revijah, ki so ugotavljali, da ima CBD protivnetne lastnosti. Članki so namreč po letu 2000 začeli eksponentno rasti, to pomeni, da je bilo tudi vse več raziskav.

Zakaj vi priporočate CBD?
O tem, kar ljudi najbolj zanima, mi ne smemo nič reči. Na nobenem CBD izdelku, četudi gre za kozmetični izdelek, ne sme biti napisana nobena trditev, denimo da nekaj zdravi. Zato ker še niso narejene neposredne klinične študije. Konoplja ima po Evropski agenciji za varno hrano EFSA namreč status novega živila, zato tudi vsi kanabinoidi, izvlečeni iz konoplje, veljajo za novo živilo, ker niso bili množično uporabljeni pred 15. majem 1997.

Sem spadajo tudi prehranska dopolnila s CBD-jem. Mi smo sicer na Evropsko agencijo za varno hrano dali vlogo, ki je že validirana; zdaj se borimo z njimi, kakšne vse raziskave moramo še narediti, da bomo pridobili te zdravstvene trditve. Naročili pa so nam za nekaj milijonov evrov raziskav, kajti raziskave je treba narediti za vsak izvleček posebej. Na konopljo pritiskajo bolj kot na kar koli drugega.

Zakaj?
Verjetno farmacija ne bi rada videla, da bi bila konoplja dosegljiva ljudem kot prehransko dopolnilo, ki ga lahko vsak dela in vsak kupi. A nekatere države to dopuščajo, čeprav ima konoplja status novega živila. Recimo Francija dovoljuje, da se CBD prodaja kot prehransko dopolnilo, dokler se Evropska agencija za varno hrano končno ne odloči, kaj bo s tem. Zdaj je dveletni moratorij, v katerem naj bi se zbirali dokazi. V glavnem, v Evropi je velika zmeda. CBD-ja torej ne moremo priporočati za nič, lahko vam pa povem, zakaj ga po raziskavah ljudje uživajo.

In kaj kažejo raziskave?
Po raziskavah podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavo trga, jih ljudje kupujejo zaradi treh stvari: za lajšanje bolečin, proti nespečnosti in proti anksioznosti ali tesnobi. Kot mazilo pa ga uporabljajo, ker pomaga pri vseh vrstah kožnih nepravilnosti; učinek na kožo je tudi najbolj raziskan, denimo, kako deluje pri psoriazi ali luskavici. Ne pomaga vsakomur, ampak veliko ljudem pa.

Od česa je to odvisno?
Od telesu lastnega endokanabinoidnega sistema, ki ga raziskovalci še intenzivno raziskujejo. Zato točnih odgovorov, zakaj je temu tako, še ni. Je pa veliko empiričnih izkušenj, saj konoplja obstaja že tisočletja, Kitajci so jo uporabljali že pred šest tisoč leti za približno iste težave kakor zdaj.
In, kot rečeno, zelo hitro pomaga ublažiti težave s kožo.

Pomaga tudi pri aknah?
Tudi. V načrtu imamo nov izdelek, ki bo na trgu predvidoma prihodnje leto. Povezan je z našimi korejskimi partnerji, strokovnjaki za obliže. Skupaj snujemo obliže za akne in druge nepravilnosti kože, v katerih bo tudi CBD oziroma konopljin ekstrakt polnega spektra. Mi namreč čim manj delamo s čistim CBD-jem; zagovarjamo konopljin izvleček iz cele konoplje, ker vsebuje še druge učinkovine.

Sicer pa imamo v ponudbi kozmetičnih izdelkov s konopljinim izvlečkom polnega spektra več linij: linijo Mikka z naravno kozmetiko za nego obraza, linijo Cosmo Hemp’s za ustno nego ter linijo Dr. Kent z aktivno kremo s protivnetnimi lastnostmi z glukozaminom, športnim gelom za sprostitev mišic in kremo za utrujene noge.

Kakšno vlogo ima danes CBD v svetu?
To je čisto nova industrija, ki se počasi uravnoveša. Na začetku, ko je ta trg »eksplodiral«, je to hotelo začeti delati veliko podjetij. Najbolj se je to videlo v ZDA, ker oni se hitro obrnejo, v nasprotju s počasno Evropo. V ZDA so tedaj zaradi velikega povpraševanja posadili toliko konoplje, da so jo na koncu morali celo sežigati. Vrh je bil leta 2019, od tedaj pa se je globalno trg začel umirjati, uravnovešati.

Na začetku je bilo tudi pri nas veliko garažnih firm, kar je bil za nas problem; mi smo pridobili veliko certifikatov dobre proizvodne prakse, imamo akreditiran laboratorij, in vse to seveda stane. Končnega potrošnika pa ne zanima prav dosti, kje je bilo to narejeno in kakšne certifikate ima, vmesnih zakonodajnih filtrov kakovosti pa ni bilo. Vzpostavljajo se šele sedaj, zato se pri nas šele zdaj to uravnoveša. Je pa to ogromna industrija, kjer smo mi prisotni že od vsega začetka. In temu trgu zdaj zagotavljamo najvišjo kakovost. Če nek CBD izdelek naročijo pri nas posamezniki ali večja podjetja - največ delamo za podjetja, ki to hočejo imeti narejeno v svojem imenu -, jim mi s svojimi certifikati, postopki in analizo zagotavljamo najvišjo kakovost.

Kje je regulativno zdaj Slovenija?
Regulativno je Slovenija - nikjer. Bivši politična struktura nas je sicer spraševala za nasvete pri pisanju zakona, ampak nikoli ni prišlo do realizacije. Bili pa so vsaj dva, trije poskusi spisati zakonodajo. A nobeden ni prišel niti do parlamenta. Verjamem pa, da se bo to uredilo. Gredo pa te stvari počasi.

Slovenija pa bi lahko bila v samem svetovnem vrhu glede konoplje, že pred leti je bilo jasno, da se bo ta trg razvijal. In če bi mi to naredili prvi, bi imeli vse možnosti biti eden glavnih svetovnih igralcev. Na vseh področjih imamo veliko izkušenj: poljedelstvo, raziskave … Na področju raziskav je denimo dejaven prof. dr. David Neubauer s Pediatrične klinike v Ljubljani, s Kliničnega oddelka za razvojno, otroško in mladostniško nevrologijo.

Raziskave dela tudi prof. dr. Tamara Lah Turnšek na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Slovenija bi bila lahko močan igralec na tem področju. A brez zakonodajne podlage to ni možno. Če bi to v Sloveniji uredili, bi bili v veliki prednosti. Zaradi neurejene slovenske zakonodaje smo do nedavna svoje izdelke prodajali samo v tujino.

V PharmaHempu ste razvili tudi lasten laboratorij za analizo kanabinoidov. Kdo vse so vaše stranke?
Da, takoj ko sem pristopil k PharmaHempu, smo se odločili, da je treba narediti lasten laboratorij. To je bilo, še preden smo imeli kakršne koli certifikate kakovosti, ki bi to zahtevali od nas. Če se ukvarjaš s proizvodnjo, moraš imeti lastne kontrole kakovosti. Laboratorij smo začeli hkrati tudi tržiti in danes imamo stalne evropske stranke, predvsem pridelovalce industrijske konoplje in različne proizvajalce izdelkov iz nje. Pojavljajo se tudi nove stranke. Že tretje leto kot akreditiran laboratorij delamo analize za Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo za konopljo, ki jo vzorčijo po poljih.

Zagovarjate izdelke polnega spektra. Je tudi v medicini oziroma farmaciji trend uporabe naravnih, ne pa sintetičnih učinkovin?
Sintetičnih, laboratorijsko narejenih kanabinoidov praktično ni na trgu. Drži, mi zastopamo izdelke polnega spektra, seveda pa na željo stranke naredimo tudi CBD iz čistih kristalov. Tudi ljubljanski Klinični center kupuje CBD kristale, ki pa morajo biti prav tako pridelani po farmacevtski dobri praksi, in tudi to je vse izvlečeno in prečiščeno iz industrijske konoplje.

Ali s svojimi CBD izdelki sodelujete v kliničnih študijah v Sloveniji ali v tujini?
Zaenkrat še ne moremo, ker nam manjka še dovoljenje za proizvodnjo zdravilnih učinkovin.

Koliko zdravil iz konoplje pa je že dosegljivih pri nas?
Registrirani sta dve zdravili. Epidiolex iz čistega CBD-ja, ki se uporablja za blaženje epilepsije. Sativex, ki je že dlje časa na tržišču in vsebuje kanabinoida CBD in THC, pa se uporablja za blaženje multiple skleroze. V lekarnah pa lahko pri nas že delajo magistralne pripravke, ki se jih da dobiti v Kliničnem centru. To pomeni, da mora biti ta konoplja predelana tako, kot da je zdravilna učinkovina, torej po vseh protokolih dobrih proizvodnih praks.

PharmaHemp Kliničnemu centru tega še ne more dostavljati, ker še nismo dobra proizvodna praksa za proizvodnjo zdravilnih učinkovin; trenutno smo registrirani za proizvodnjo kozmetike in prehrane. Imamo seveda vse certifikate, ki sodijo k dobri proizvodni praksi za prehranska dopolnila in kozmetiko, nimamo pa še certifikata za proizvodnjo zdravilnih učinkovin, kar pa imamo, kot rečeno, v načrtu.

Tatjana Svete

Slika 1: Dr. Boštjan Jančar
Slika 2: V PharmaHempu imajo lasten analitski laboratorij za analizo kanabinoidov »PharmaHemp Laboratories«.

Slika 3: Odmerjanja CBD-kapljic po priporočilih angleških strokovnjakov. Začetnim, neizkušenim uporabnikom se priporoča izdelke z nižjo vsebnostjo CBD-ja, to je tri- ali petodstotne CBD kapljice, in potem počasno navajanje na višje odmerke kanabinoidov. Vsako telo se namreč drugače odzove na CBD. Izdelki z višjo vsebnostjo CBD-ja pa so namenjeni izkušenejšim uporabnikom.

Od začetka čutimo že zelo nizke odmerke in ko ti, po domače povedano, »ne primejo več«, potem odmerek povečamo. Vsak uporabnik ima svoj lasten optimalen odmerek; če je za nekoga optimalen odmerek dvajset miligramov, to ni nujno, da je optimalen tudi za nas. Zato je treba odmerek počasi stopnjevati in poiskati sebi primernega, saj ima vsak človek svoj lasten endokanabinoidni sistem, ki se različno odziva v različnih okoliščinah.

Fotoarhiv PharmaHemp