V organizaciji društva Ekologi brez meja v Slovenskih Konjicah je potekalo letno zero waste srečanje. Vsebine za opolnomočenje lokalnih skupnosti na poti do družbe z manj odpadki je letos dopolnila še mednarodna konferenca na temo popravil.

Konferenca je tradicionalno potekala v eni izmed slovenskih zero waste občin. Štafetno palico je od Kranja prevzela občina Slovenske Konjice, kjer so se srečali predstavniki občin, komunalnih podjetij, gospodarstva, medijev in civilne družbe. 

V prvem delu so bile predstavljene različne dobre prakse, pasti in ovire k večji popravljivosti in pogostejšemu popravljanju na splošno. Nataša Šip s predsedništva Evropske komisije v Sloveniji je predstavila nedavni zakonodajni paket za pravico do popravila.

Predstavnica Zero Waste Europe, Aline Maigret, je izpostavila nujo po boljši zasnovi izdelkov, saj ta določa točko izhodišča za celoten življenjski cikel izdelka, vključno z njegovo popravljivostjo. Ines Güsser-Fachbach z UNI Graz je na podlagi uspeha avstrijskih bonusov za popravila zagovarjala uvedbo finančnih spodbud za potrošnike.

Poleg boljše dostopnosti podatkov za potrošnike pa Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije pogreša več standardiziranih delov v sestavi izdelkov, predvsem pa bolj vzdržljive, ki bodo uporabni dlje. Matija Šuklje iz LUGOS-a je predstavil projekt Upcycling Android in uporabo odprtokodnih rešitev za boj proti programski načrtni zastarelosti. Ugo Vallauri iz projekta Restart je zaključil predstavitve s prikazom bogate zbirke odprtih podatkov o popravilih, manku na tem področju in koristnosti tudi za zakonodajne procese. Sledila je okrogla miza s poglobitvijo v predstavljene vidike popravil.

V popoldanskem delu je po kratki predstavitvi stanja v mreži občin in mednarodnem okvirju sledila še okrogla miza o popravilih na lokalni ravni. Na njej so Marinka Vovk (CPU Reuse), Emil Šehić (ZEOS), Simona Knavs (Duh Časa) in Barbara Kirn (Ekologi brez meja) izpostavili potrebo po krepitvi kapacitet za popravila tako v neformalnem kot formalnem pomenu, pomanjkanje serviserjev, obstoječe primere dobrih praks in lastne iniciative pospeševanja popravil.

Poseben poudarek srečanja je bil namenjen tudi pomenu komuniciranja za informiranje in ozaveščanje občanov. Ekologi brez meja so predstavili Priročnik za komuniciranje zero waste vsebin in izpostavili nekaj prihajajočih priložnosti za aktivacijo, kot sta Dan v rabljenih oblačilih in Slovenski dan brez zavržene hrane. Pozornost so namenili prav problematiki zavržene hrane, ki jo v zadnjih dveh letih nagovarjajo v sklopu programa Hrana svoje mesto najde. Ob tej priložnosti so predstavili tudi Smernice za izvedbo programa na lokalni ravni.

Na zaključni okrogli mizi so Katja Sreš (Ekologi brez meja), Tina Cipot (Lidl Slovenija), Maja Rozman (Komunala Kranj) in Vesna Danilovič Novak (Radio Si) izpostavile še pomen lokalnih zgodb, ki so vedno bolj pomembne tudi v nacionalnem kontekstu - tako z vidika medijskega poročanja kot zanimanja pri uporabnikih medijskih vsebin. Komunikatorke pa so se strinjale tudi, da bi morali več govoriti o tem, da si želimo manj odpadkov, mediji pa bi se morali še bolj zavedati odgovornosti za širjenje okoljskih vsebin. 

Nosilec projekta, pri katerem sodelujemo Ekologi brez meja, Knof, Zero Waste Italy in Zelena akcija (Zero Waste Croatia), je Zelena Istra. Projekt poteka v sklopu EU programa Citizens, Equality, Rights and Values Programme (CERV).

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali programa CERV. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti program CERV.