Revidirana Direktiva o energiji iz obnovljivih virov ne naslavlja realnosti podnebne krize
Pretekli teden dosežen dogovor o povečanju deleža obnovljivih virov energije (OVE) v skupni porabi energije v Evropski uniji kaže na še vedno prešibko ambicijo EU, da bi ustavila uničujoče prakse in učinkovito naslovila kruto realnost podnebne krize. Cilji v revidirani Direktivi o energiji iz obnovljivih virov (RED) ne upoštevajo večplastne krize, s katero se sooča Evropa.

V okoljski organizaciji Focus ocenjujemo tudi, da je EU izpustila še eno priložnost za zaščito gozdov - posodobljena zakonodaja ne bo zmanjšala odvisnosti od sežiganja lesa, prav tako ne bo spodbudila potrebnega opuščanja biogoriv iz soje in palmovega olja, ki so tesno povezana s krčenjem gozdov.

Kljub pozivom civilne družbe, družbeno odgovornih podjetij, industrije ter drugih mrež so pogajalci EU v okviru tristranskih pogajanj izglasovali neambiciozen zavezujoč cilj 42,5 % delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030 ter prostovoljni 45 % cilj. 

V okoljski organizaciji Focus opozarjamo, da izglasovani cilj ni v skladu z znanstvenimi dognanji ter ne sledi nuji po ambicioznem prehodu na OVE in hitrem odmiku od fosilne energije. Da bi EU prispevala svoj delež k omejitvi globalnega segrevanja za največ 1,5 °C in sledila zavezam iz Pariškega sporazuma, potrebujemo veliko večje sodelovanje med državami in prizadevanje za najmanj 50 % delež OVE do leta 2030 na ravni EU.

To bi bil tudi učinkovit pristop v luči večplastne krize, s katero se trenutno sooča EU, in ki bo najbolj prizadela najranljivejše prebivalce - naraščajoči stroški za energijo, energetska negotovost in zaostrujoča podnebna kriza.

Pomembna je kakovost OVE ne samo količina
Na področju prometa direktiva RED sicer prinaša bistveno povečanje deleža OVE v prometu ter vključitev električne energije v energetske kvote za promet, a se osredotoča na količino in ne na kakovost. V Focusu opozarjamo, da dopušča velike količine škodljivih biogoriv na osnovi soje in palmovega olja, čeprav znanstvene raziskave kažejo, da njihovo pridobivanje povzroča širjenje kmetijstva na račun krčenja gozdov. 

“Delež ogljika, ki se sprošča iz gozdov, posekanih zaradi nasadov soje in oljne palme, je večji od deleža ogljika iz fosilnih goriv, ki jih biogoriva nadomeščajo. Posledica tega je neto povečanje emisij ogljika. Poleg tega širjenje pridelave soje in oljne palme škoduje nekaterim najbolj biotsko raznovrstnim ekosistemom na planetu, kar povečuje okoljsko krizo,” izpostavlja Focusova strokovna sodelavka Marjeta Benčina.

Nadaljevanje s sežiganjem lesa za pridobivanje elektrike
Revizija direktive RED je bila priložnost, da EU zaščiti gozdove tudi z zmanjšanjem odvisnosti od sežiganja lesa - kar tretjino elektrike pridobljene iz obnovljivih virov na ravni EU predstavlja lesna biomasa. V Focusu opozarjamo, da se bo sektor biomase ponovno izognil sistemu trgovanja z emisijami (ETS) in še naprej brezplačno spuščal v ozračje na milijone ton ogljika.

Obenem bodo energetska podjetja preko subvencij še naprej nagrajevana za sežiganje milijonov dreves. To bo krepilo podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti, negativno vplivalo na zdravje ljudi ter aktivno škodovalo podnebnim ambicijam EU . in vse to na račun davkoplačevalcev.

Presenetljivo velik pomen pa daje revizija pravil o lesni biomasi nacionalnim zakonodajam držav članic. Ključne priložnosti za zmanjšanje negativnih učinkov direktive RED bodo tako na voljo pri prenosu direktive v nacionalno zakonodajo. “Odločevalce pozivamo, naj upoštevajo nedvoumne znanstvene dokaze, da bo sežiganja dreves v tako velikem obsegu, kot smo mu priča danes, negativno vplivalo na podnebje v prihodnjih ključnih desetletjih za naše spoprijemanje s podnebno krizo," zaključuje Nina Tome iz Focusa.