Primerjalno ocenjevanje kolesarske infrastrukture večjih ljubljanskih fakultet: premalo parkirnih mest ni preveč dober zgled
Kolesarjenje, predvsem v mestih, velja za enega od najbolj priljubljenih načinov trajnostne mobilnosti. Njegova priljubljenost je pogojena tudi z infrastrukturo.

MIPORJevi ocenjevalci so zato tokrat pod drobnogled vzeli možnosti, ki jih imajo študentje za parkiranje in priklepanje svojih koles pred večjimi ljubljanskimi fakultetami. S tem so sicer zajeli le del vseh večjih (javnih) objektov v državi, a tudi ta dovolj dobro zajema dejansko stanje: (kakovostnih) kolesarskih parkirišč je premalo.

Kolo je med študenti priljubljeno prevozno sredstvo, Univerza v Ljubljani pa se promovira kot zelena in družbeno-odgovorna institucija, zato bi bilo logično, da bi bile članice univerze za družbeni zgled ter pri študentih in zaposlenih spodbujale trajnostno mobilnost.

A realnost je drugačna. Res je, da so stojala pri vseh fakultetah blizu vhoda, a mest je malo. Prav tako je pomembno še, da parkirno mesto omogoča preprosto priklepanje kolesa, a kaj, ko vsa parkirna mesta tega ne omogočajo. Še manj je takšnih, ki so pokrita in ustrezno varovana.

Fakulteta z najbolje urejeno infrastrukturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, zagotavlja kapaciteto zgolj za 15 odstotkov vpisanih študentov. Najbolj negativno izstopa Ekonomska fakulteta, pri kateri sicer so stojala za kolesa vsaj pokrita, vendar njihova kapaciteta ne zadošča niti za dva odstotka vpisanih študentov.

Na negativni strani so še Pedagoška fakulteta, Naravoslovno-tehniška fakulteta, Fakulteta za upravo in Zdravstvena fakulteta, kjer kapaciteta ne dosega pet odstotkov vpisanih študentov. Če to primerjamo z danskim priporočilom, da naj bo pred vhodom prostora za 40 do 80 odstotkov koles študentov, smo daleč od zadovoljive situacije. Niso pa le problem parkirana mesta, do fakultet ne vodi nujno tudi kakovostna kolesarska povezava, včasih je treba biti pri dostopu tudi malo iznajdljiv.

Rezultati so v celoti prosto dostopni na www.potrosnikovZOOM.si.

Primerjalno ocenjevanje kolesarske večjih ljubljanskih fakultet infrastrukture je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih MIPOR izvaja v okviru koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Vse informacije in ugotovitve primerjalnih ocenjevanj so brezplačno dostopne na spletnem mestu www.potrošnikovZOOM.si. Medije naprošamo, da ob komuniciranju rezultatov primerjalnega ocenjevanja navedejo sofinancerja, tj. ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Da se lahko vozimo z avtomobilom, potrebujemo dovolj široke ceste, obsežna parkirišča, proizvodnjo in prodajo, črpalke in polnilnice, servise, zavarovalnice ... Tudi za odvijanje kolesarskega prometa potrebujemo infrastrukturo, vendar v precej manjšem obsegu, na enem parkirnem mestu za avtomobil je, denimo, dovolj prostora za deset koles. »Osnovni pogoj za privlačno parkirišče je dovolj prostora za parkiranje koles. Sledijo primerna stojala in njihova primerna razporeditev.

Da lahko uporabniki pridejo do stojal brez plezanja, morajo biti do njih speljane dovolj široke dostopne poti, prav tako pa mora biti dovoljšen tudi razmak med stojali, da se krmila med seboj ne zatikajo preveč,« je izpostavil Boštjan Okorn in dodal: »Ker bi radi kolo prevzeli nazaj v voznem stanju, je pomemben standard varnosti. Za 15-minutne opravke je morda dovolj samo, da je prostor na vidnem mestu.

Kjer je čas parkiranja dolg je primerno zagotoviti tudi zaščito pred padavinami in tatvinami - npr. z videonadzorom ali z nadzorovanim dostopom (ograjena kolesarnica pod ključem). Še tako urejena kolesarnica bo prazna, če ne bo dostopna. To pomeni, da se nahaja čim bližje vhodu in da pri vstopu ni potrebno premagovati ovir, kot npr. stopnic ali neprimerno speljanega priključka.«

Rezultati so v celoti dostopni na www.potrosnikovZOOM.si. Javno službo izvajanja primerjalnega ocenjevanja blaga in storitev sofinancira Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo (https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/).

Vir: www.zps.si/