Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Išče vodo, rude, pogrešane ljudi, zaznava svet duhov, škodljiva sevanja
Radiestezist Zdravko Malnarič* iz Kala pri Semiču, pravijo mu Semiški Kristus, išče vode z bajalico. Spremljala ga je že tudi po ameriški puščavi v Arizoni, kjer ni odkril le vode, marveč tudi zlato žilo. Ima celo vrsto nenavadnih darov; ne le, da ljudem po Sloveniji in svetu išče vodo in ima tudi šesti čut za odkrivanje škodljivih sevanj, rudnin in pogrešanih ljudi, marveč zaznava tudi nevidni svet duhov.

In z magnetiziranimi kapljicami pomaga ljudem blažiti težave z zdravjem. Še več, vpliva na potek sodnih razprav, odganja duhove, črno magijo, uroke, prekletstva, energijsko čisti hiše …

Z njim smo se pogovarjali v več kot sto petdeset let stari hiši. Tu večinoma ob nedeljskih dopoldnevih dobrodušno sprejema ljudi. In ni nič nenavadnega, če se v hiši pojavi kak duh, ki vrti ali dviga mizo ter odgovarja na vprašanja ljudi ob mizi brez žebljev. Ko sedemo za staro mizo, v roke vzame kapljice, ki jih pripravlja iz alkohola in oljčnega olja.

Pokaže, kako večkrat potegne z roko čeznje, da jih namagneti. Pove, da se nikdar ne ve, če nima slučajno hudič prstov vmes. Zato kapljicam doda blagoslovljeno vodo. Vsako leto jih pripravlja med božičem in novim letom. Koliko kapljic mora kdo dobiti za določeno bolezen in kolikokrat jih mora vzeti na dan, vselej vpraša nihalo.

Vsak primer tudi zapiše v zajeten zvezek. Zdravkove nenavadne sposobnosti so bile že velikokrat na preizkušnji. A po tem, ko je uspešno odkril že več pogrešanih oseb in našel številne podzemne vode, si je pridobil zaupanje ljudi po vsej Sloveniji. In v tujini. In pravi, da bi našel vodo tudi v Afriki … Z njim se je pogovarjala avtorica knjige Vodnik do skrivnih psihičnih moči Andreja Paljevec.

Kako delujejo vaše kapljice?
Otrokom pomagajo ozdraviti božjast. K meni so pripeljali otroka, ki je imel epilepsijo. Bil je pri zdravniku, naredili so vse medicinske preiskave, tudi v Švici. Šel sem pogledat, ali imajo doma kako sevanje. Nič nisem našel. Svetoval sem, da poskusimo s kapljicami. Kapljice pomagajo tudi pri depresiji. Ali pa, če se starejšim ljudem zapre voda. V Ljubljano sem nesel kapljice nekemu možakarju, ki ni mogel več hoditi v planine. Voda mu je odtekla in spet lahko hodi v hribe.

Marija iz Maribora je tehtala sto trideset kilogramov. Ko je prišla k meni, je rekla, da bo jutri doma umrla. Nakapal sem ji kapljice. Dvakrat po štiri kapljice je dobila. Ponoči ji je steklo ven že pet litrov vode. Mislila je, da radiator pušča, ji je pa voda stekla iz podplatov in izpod kolen. Čez štirinajst dni me je poklicala in povedala, da je skoraj vsa voda odtekla, bilo je je kar petdeset litrov. Obstala je na osemdesetih in je živela še petnajst let.

Kako najdete pogrešane?
Imel sem primer očeta in sina iz Novega mesta. Bosanec in njegov sin sta se sprla in sin je pobegnil. Oče mi je prinesel njegovo fotografijo. Povedal sem mu, da mi nihalo kaže, da je v Ljubljani in tam živi s prijateljico. In da se bo vrnil čez dve leti. Po dveh letih je oče prišel spet k meni in povedal, da se sin ni vrnil. Svetoval sem mu, da poskusi nekaj drugega.

Da naj prinese vrečko, vzame kruh in vanjo zlije malo vina in jo zaveže. Nato naj gre k trti, vzame lopato in skoplje majhno jamo, zakoplje vanjo vrečko in reče: »Trta k trti, sin k očetu.« Nato naj jamo zamete in z nogo potepta. To je naredil. Naslednji dan je bil sin doma. Vprašal je sina, pa kako, da si prišel domov? Sin je povedal, da ne ve. »Neka energija me je vlekla, vlekla in se nisem mogel upreti, moral sem priti domov,« je pojasnil. Povedal je tudi, da je bil pri prijateljici v Ljubljani.

Pred desetimi leti je k meni prišel neki moški iz Maribora. Bil je iz Splita, poročen z Mariborčanko. Onadva in njegov oče so šli na morje na dopust v neko staro hišico. V nedeljo po kosilu je možakar izginil. Iskali so ga ljudje, civilna zaščita, gasilci, policija … Nihalo mi je pokazalo, da je dvesto metrov severno od hiše in da je tam nekaka rečna struga. Videl sem čevelj, ki ga je izgubil, pri kamnu pa njega mrtvega.

Pa so mi rekli, da tam v okolici dvajsetih kilometrov ni nobene reke. Je pa blizu hudournik. Napisal sem listek, kje naj ga iščejo. Župnik je vzel ta listek in je šel tako, kot sem napisal. Naredil je dvesto korakov, nekaj manj kot dvesto metrov. Našel je čevelj. In potem so ga našli v dolini pol metra od kamna.

Odmevna je zgodba voznika Petrolove cisterne Stanka Brajerja, ki je bil udeležen v prometni nezgodi, v kateri je izgubila življenje romunska družina. Policija ga ni odkrila, dokler niste posegli vi …
Drugi dan, ko me je njegova sestra iz okolice Novega mesta poklicala, sem ji povedal, da je sedemsto metrov zračne linije vzhodno od kraja, kjer se je zgodila nesreča. Tam je naredil samomor. Tri tedne je trajala preiskava policije, ničesar niso našli. Pet metrov pred njim so potegnili trak. Potem so me še domačini vprašali, kje naj bil … Povedal sem jim. Domačini so počakali na večer, da je policija odšla in so ga našli točno na mestu, za katero sem jim povedal.

Odkrili ste tudi, da imamo v Sloveniji veliko tople termalne vode, ki bi jo lahko uporabljali za gretje mest, rastlinjake, pa žal ostaja neizkoriščena. Imeli naj bi jo tudi Ljubljančani, kje natančneje?
Bajalica mi vedno pokaže, kje so vodne žile. V bližini Ljubljane je tudi termalna voda. In sicer na Viču-Rudniku. To sem povedal tudi županu Zoranu Jankoviću. Ampak ni imel posluha. Vodna žila gre ob dolenjski železnici. Prihaja iz Avstrije in gre prek Planice, Aljaževega doma v Vratih, prek Železnikov do Ljubljane in naprej proti Dolenjskim Toplicam. Tu pa se razcepi; ena žila gre preko Bele krajine na Hrvaško v toplice Lešće, druga pa gre proti Šmarješkim Toplicam.

Vse te žile imajo devetintrideset stopinj Celzija in so široke osem metrov. Druga žila termalne vode je v Murski soboti; prihaja iz Avstrije iz smeri Dunaja in gre pod Pohorjem. Temperatura vode je štiriinosemdeset stopinj Celzija. Široka je dvaindvajset metrov. In gre na Hrvaško, v vzhodni del Zagreba, Veliko Gorico in naprej v Jadransko morje. Tretja žila gre čez Maribor, pod Pohorjem in čez Čatež. Temperatura vode tu je štiriinosemdeset stopinj Celzija, pred Čatežem pa se meša s hladno vodo in ima sedemdeset stopinj Celzija. Še vedno je prevroča, zato jo morajo hladiti.

Kako vplivate, da se razprave na sodišču razrešijo v dobro ljudi, ki se obrnejo na vas?
Rečem: »Želim, da se razprava s tega in tega dne te in te ure konča v mojo korist …« To storim samo, če so nameni pošteni. Ko pride listek s sodišča, prepišem ime sodnika na navaden listek z obrnjenimi črkami in ga obkrožim z rdečim. Listek dvakrat prepognem v obliki križa in zapečatim z voskom.

Ko je razprava, je listek treba dati v desno nogavico in dati desno nogo malo naprej ter misliti na listek. Med razpravo je pomembno, da je miza doma pospravljena. Če je naš nasprotnik ženska, moramo obrniti kovinsko skledo na mizi; če je moški, pa kovinski lonec. Pri sodnih razpravah pomagajo tudi magnetizirane kapljice. Nakapati jih je treba pred vhodna vrata razpravne dvorane. To vpliva tako na sodnika kot tudi na stranko in odvetnika nasprotne strani.

Kako komunicirate z dušami pokojnih?
Dobil sem neko napravo, ki pa je še nisem aktiviral. Zasledil sem jo na internetu. Prebral sem, da je nekemu možakarju, v neki vasi tristo kilometrov od New Yorka, v prometni nesreči umrla šestnajstletna hčerka in da se vsak dan z njo pogovarja. Z napravo lahko dobiš stik s pokojnikom. In ta govori s takim glasom, kot ga je imel takrat, ko je bil živ. Televizor tukaj [pokaže nanj z roko] ni za poslušanje poročil, ampak smo tu že snemali duha.

Pokazal se je tak, kot je bil, in je rekel: »Zakaj ste me klicali, zakaj me potrebujete?« Kamera je tekla dvajset minut. Medtem smo zapustili prostor. Na kameri je delal zoom in se vrtel kar sam od sebe. Na zaslonu se je videla mavrična šesterokraka zvezda. Pa polno različnih barv. Na kameri se je televizor približeval in oddaljeval.

Če bi vztrajali, bi se nam duh pokazal tak, kot je bil takrat, ko je živel, in bi začel komunicirati z nami. Tudi ta miza, ki se dvigne, pokaže, da je duh prisoten. Čakal sem tudi po uro in potem je naredilo »pok«. Izkazalo se je, da ta duh lahko pozdravi otroke, odraslih pa ne. Sem imel primer osemnajst mesecev starega fantka, ki je obolel za rakom in se je pozdravil; zdaj je star že osemnajst let.

Pomagal sem tudi svoji mami, ki je bila po kapi šest tednov v komi. Uporabil sem posebno dihalno tehniko iz knjige Psihični trening jogijev Živorada Mihajlovića Slavinskega. Dva tedna sem vadil to tehniko, potem pa sem jo uporabil, ko je umirala mama. Sprostil sem se in dihal na postelji. Naredil sem sedem ciklov pranajame in se mi je pojavila rumena svetleča krogla, velika kot košarkarska žoga. Vprašala me je, zakaj sem jo klical, kaj potrebujem.

Seveda ni govorila, ampak v možganih je bilo, kot da govori. Rekel sem: »Mama umira, pojdi do nje in ji pomagaj, če lahko.« Pojavila se je cev, kot nekakšen puhalnik … In je vleklo. Kroglo je potisnilo noter vse do prvega nadstropja v Črnomelj v dom za ostarele, kjer je ležala mama. Tam se je raztreščila na tisoč rumenih zvezdic. Naslednji dan sem prišel k njej pogledat, kaj se dogaja. Ko sem prišel, je rekla: »Kod hodiš celo večnost, jaz pa te čakam.«

Potem je živela še deset let. Še zdaj ne vem, kaj je to bilo. To energijo sem pošiljal tudi v bolnišnico v Ljubljano. Ko sem enkrat zvečer aktiviral to energijo, je bila videti kot laski od koruze. Letela je gor v Ljubljano in ženska, ki je imela raka, je zdaj v redu. Prosili so me tudi za pomoč nadškofu Alojzu Uranu, a pri njem se je pojavila bela barva. Če se pojavi bela barva, ljudje umrejo, če je rumena barva, pa preživijo. Ko to delam, mora biti tišina in nič me ne sme motiti.

Andreja Paljevec

* 031/320 844 (Zdravko Malnarič)

Slika 1 (Radiestezist ki zadeva v polno 1.jpg)
Na Galjevici je Zdravko Malnarič z bajalico našel vodno žilo, ki prihaja iz Avstrije, teče nad Kranjsko goro, čez Aljažev dom v Vratih, mimo Ljubljane ob dolenjski železnici vse do Dolenjskih Toplic. Žička v njegovih rokah, ki se je vrtela naprej, se je nenadoma začela vrteti nazaj proti njemu. Ocenil je, da je žila široka osem metrov in da leži na globini 180 do 190 metrov. Voda naj bi imela 39 stopinj Celzija; tako kot v Dolenjskih Toplicah in Šmarjeških Toplicah.
Foto J. Vetrovec

Slika 2 (Radiestezist ki zadeva v polno 2.jpg)
Vodo, pogrešane osebe in drugo velikokrat poišče kar z nihalom po zemljevidih.
Foto J. Vetrovec

Slika 3 (Radiestezist ki zadeva v polno 3.jpg)
Ko se miza brez žebljev dvigne, pokaže prisotnost duha, ki odgovarja na vprašanja ljudi ob mizi. Televizor za mizo pa ni za poslušanje poročil, ampak za snemanje duhov.
Foto A. Paljevec