Podnebno ogledalo 2022 - potrebujemo pospešeno izvajanje ukrepov in energetsko učinkovitost za vse!
»Pospešitev izvajanja ukrepov, usklajeno podnebno upravljanje in dostop do energetske učinkovitosti za vse prebivalce so za doseganje energetsko podnebnih ciljev in ekonomsko vzdržen zeleni prehod ključni«, ugotavlja Podnebno ogledalo 2022.

Danes je izšlo že peto Podnebno ogledalo 2022, za Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ga je pripravil Institut »Jožef Stefan« v sodelovanju s partnerji. Zanimanje za rezultate se iz leta v leto povečuje, kar se je pokazalo tudi s številčno in aktivno udeležbo deležnikov na letošnjem pripravljalnem posvetovanju.

Slovenija zaenkrat še dobro izpolnjuje zaveze iz Pariškega sporazuma in dosega cilje na področju emisij toplogrednih plinov (TGP). Te so bile leta 2020 za več kot 20 % pod zastavljenim ciljem. Kljub temu bo za doseganje dolgoročnih ciljev, zaradi gospodarskih koristi in zmanjšanja uvozne odvisnosti od fosilnih goriv, treba izvajanje ukrepov bistveno okrepiti in nadgraditi. Angažirati se moramo vsi deležniki.

Doseganje ciljev leta 2020 je spodbudno, za cilje v letu 2030 bo treba izvajanje ukrepov pospešiti
Rezultati kažejo, da je Slovenija nacionalni cilj zmanjševanja emisij TGP za leto 2020 dosegla. Emisije TGP so se leta 2020 zmanjšale za 9,8 % in so bile za 20,7 % nižje od cilja. Cilj zajema emisije neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami). Dosežen je bil tudi cilj Slovenije na področju energetske učinkovitosti za leto 2020. Raba primarne energije se je namreč tega leta zmanjšala tretje leto zapored, tokrat za 5,5 %, in je bila 11,1 % pod ciljno vrednostjo.

K znatnemu zmanjšanju rabe primarne energije in tudi emisij neETS je leta 2020 prispevalo predvsem izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Vendar bi bila oba cilja po ocenah iz leta 2019 predvidoma dosežena tudi, če leto 2020 ne bi bilo posebno. Obvezujoč cilj, ki ga je imela Slovenija na področju obnovljivih virov energije (OVE), leta 2020 ni bil dosežen.

Delež OVE v bruto rabi končne energije je bil s 24,1 % še vedno 0,9 odstotne točke nižji od cilja. Za izpolnjevanje svojih obveznosti, torej formalno doseganje cilja, je morala Slovenija nastalo vrzel zapolniti z dokupom statističnega prenosa. Dokler vrzeli ne bomo zapolnili, bodo takšni dokupi ponovno potrebni in bodo dražji, saj razmere v letu 2020 niso bile tipične.

Mag. Stane Merše, Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost: »To, da smo leta 2020 dva od treh obvezujočih ciljev dosegli, je spodbudno, trendi so ugodni. Vendar so cilji za leto 2030 bistveno bolj zahtevni in se še zaostrujejo. To izhaja iz sprejetih odločitev EU, skladnih s Pariškim sporazumom (Pripravljeni na 55), in najnovejših, usmerjenih v reševanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv (REPowerEU). Pospešiti bo treba izvajanje že obstoječih ukrepov in pripraviti nabor novih, dodatnih ukrepov.

Za zmanjševanje energetske draginje in gospodarsko uspešen zeleni prehod so pomembni vsi, saj je izvajanje ukrepov tudi gospodarska priložnost; ustvarja nova delovna mesta in prispeva k bolj samostojni, prožni, odporni in zdravi družbi. Dolgoročni dodatni ukrepi, kot tudi izboljšave sedanjih ukrepov, so v pripravi v okviru posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki je načrtovana do sredine leta 2024.«

Analize v okviru Podnebnega ogledala 2022 kažejo, da so pri izvajanju ukrepov za zmanjševanje emisij TGP na splošno največje težave pri novih instrumentih in tistih, ki zahtevajo kompleksnejšo koordinacijo. Podnebno ogledalo 2022 zato izpostavlja naslednja glavna priporočila:

• Vlada naj primarno pospeši izvajanje že načrtovanih ukrepov za zmanjševanje emisij TGP in rabe energije ter povečevanje izrabe OVE v polnem obsegu in sprejme dodatne ukrepe za prehod v podnebno nevtralnost. Izvajanje podnebnih ukrepov in zasledovanje zastavljenih indikativnih ciljev je treba zagotoviti v vseh sektorjih, zlasti pa v prometu, kmetijstvu ter pri ravnanju z energijo v stavbah in industriji.
  
  
• Za učinkovito izvajanje ukrepov naj Vlada zagotovi ustrezno organiziranost in koordinacijo podnebnih aktivnosti (podnebno upravljanje). To vključuje ustrezno kadrovsko zasedbo in organiziranost izvajalskih in drugih pristojnih služb, opredelitev pristojnosti in odgovornosti, nadsektorsko koordinacijo in operativno povezovanje z deležniki, nadgradnjo spremljanja izvajanja ukrepov ter vključevanje podnebnega ukrepanja v sektorske in horizontalne programe ter finančne načrte.
  
  
• Pristojne institucije (Eko sklad, SVRK, MOP itd.) morajo pri zagotavljanju finančnih spodbud za izvajanje podnebnih ukrepov preprečiti nastanek vrzeli/konic pri spodbujanju. Za maksimiranje dolgoročnih koristi je treba zagotoviti tudi ustrezno in čim bolj učinkovito porabo razpoložljivih sredstev.

Mag. Barbara Petelin Visočnik, Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost: »Evropska komisija je s paketom Pripravljeni na 55 na prvo mesto postavila energetsko učinkovitost. To moramo narediti tudi v Sloveniji. Smiselno je najprej z ustreznimi pristopi zmanjšati rabo energije, potem pa manjše potrebe pokriti iz podnebno nevtralnih virov, za katere so zato potrebna manjša vlaganja. Ob tem je treba na primeren način poskrbeti tudi za ranljive skupine prebivalstva in tudi zanje zagotoviti dostop do energetske učinkovitosti.

Energetska učinkovitost ne pomeni varčevanja z energijo, ki vodi v energetsko revščino, ampak mora za ranljive skupine prebivalstva pomeniti možnost za dostojnejše bivanjske razmere.«

Podnebno ogledalo 2022 je že peto Podnebno ogledalo, pripravljeno v okviru vzpostavljenega sistema za spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP, in obenem drugo, ki je bilo pripravljeno brez podpore evropskih sredstev. Pri pregledu doseganja ciljev se z njim zaključuje obdobje do leta 2020, na področju spremljanja izvajanja ukrepov pa z vključitvijo ukrepov iz Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DSEPS 2050) in velike večine ukrepov (83 %) iz NEPN že vstopamo v obdobje do leta 2030. Spremljanje izvajanja ukrepov je pomemben del podnebnih aktivnosti, saj omogoča vpogled v trenutno stanje in daje koristne usmeritve za prihodnje ravnanje.

Podnebno ogledalo 2022 so pripravili na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije. Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, v okviru katerega so bila pripravljena tudi prva tri Podnebna ogledala. Podnebni ogledali 2021 in 2022 sta bili pripravljeni za MOP. Vsi zvezki Podnebnega ogledala 2022, skupno 7, so dostopni na spletni strani. Kazalniki, ki kažejo doseganje ciljev skupno in po posameznih sektorjih, so dostopni na spletni strani ARSO.

Zmanjševanje emisij TGP leta 2020 po sektorjih
Tudi leta 2020 je imel največji delež v emisijah neETS promet s 47 %, sledili so kmetijstvo z 18 %, široka raba s 14 % in industrija z 12 %.

Promet. Emisije v prometu je leta 2020 najbolj zaznamovala pandemija. Zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa je prišlo do znatnega zmanjšanja prometne aktivnosti, ki je pripomoglo k zmanjšanju emisij za skoraj 19 %. Indikativni cilj za leto 2020 je bil tako dosežen, kar pa ne pomeni dolgoročnega obvladovanja emisij v tem sektorju! Sektor je kritičen z vidika doseganja srednjeročnih ciljev v letu 2030 in vmesnih letnih ciljev.

Kmetijstvo. Dolgoročni trendi emisij TGP v tem sektorju so stabilni, spremembe počasne. Indikativni cilj za leto 2020 je bil dosežen. V Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike 2023-2027 na ravni Evrope, ki je v pripravi, bodo podnebne spremembe zelo izpostavljene.

Široka raba / Stavbe. V obdobju 2005-2020 so se emisije v široki rabi zmanjšale najbolj med vsemi sektorji, in sicer za 50,3 %. Še vseeno se emisije leta 2020 zaostale za indikativnim ciljem za 2,7 odstotne točke. Največji del emisij v široki rabi predstavlja raba goriv v stavbah.