Gospod, vsaka priložnost
je prava, da se obrnem nate.
Pričakuješ, da se bom
vsaj malo potrudila
za najin boljši odnos
in tvegala čisto iskrenost,
brez olepševanja
in prikrivanja.
Želiš, da Tvoje Besede
vzamem zares,
jim zbrano prisluhnem
in se ravnam
po njih nasvetu.

Naj ne bom tako
nestrpna v svojih
željah in pričakovanjih,
ko največkrat upam
na takojšnjo
rešitev in uslišanje.
Rad bi me napravil
za odporno, trdno
in pokončno osebo,
ki ne prelaga svojih
dolžnosti na druge
in ki zna iz dane situacije
razbrati, kaj ji je storiti.
Naj bom pravočasna
z odgovori na Tvoje izzive.
Naj ne pričakujem,
da se bo vse
prilagajalo meni.
Naj ohranim trezno presojo
v pomembnih odločitvah,
naj jih poprej še Tebi izročim,
da me z blagoslovom okrepiš.
Naj ne pričakujem,
da boš moj dobrodušni čudodelnik,
katerega naloga je
ugoditi vsem mojim
trenutnim muham.
Naj se mi ne zdijo
Tvoje Besede pretrde,
preteče ali celo obremenjujoče.
Saj vendar dobro vem,
da mi želiš samo najboljše,
vem, da Ti pomenim
več kot vse na svetu,
vem, da je Tvoja preudarna vzgoja
meni najbolj potrebna šola življenja…
Da, Gospod, vem, da veš o meni vse,
pa kljub temu nisi še zmajal nad menoj z glavo, češ:
»Zate pa je že prepozno…«
Hvala Ti, da še vedno vztrajaš
in mi daješ vse potrebno
in še več kot to…
Hvala Ti, da si tako prisoten v mojem življenju.

Danijela Premzl