"Zeleno" okrevanje EU ovirajo naložbe v fosilna goriva in ogrožanje narave
Najnovejše poročilo organizacij CAN Europe in CEE Bankwatch Network ugotavlja, da države v 672 milijard evrov vreden sklad EU za okrevanje vključujejo naložbe, ki bodo zelo verjetno škodile okolju in podnebju. Tudi slovenski načrt za okrevanje zaznamujejo premajhne naložbe v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost ter potencialno škodljivi projekti za okolje.

Novo poročilo o doseganju “zelenega” okrevanja analizira načrte za okrevanje in odpornost (NOO) deset držav članic EU - Češke, Estonije, Madžarske, Italije, Latvije, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Španije. Analizo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost v sklopu poročila smo pripravili v okoljskih organizacijah Focus in Umanotera.

»Zeleni prehod« zasenčili premajhno sodelovanje javnosti, naložbe v zemeljski plin in projekti, škodljivi za biotsko raznovrstnost

Sveženj financ za okrevanje predstavlja enkratno priložnost za vlaganja v prebojne projekte. Odpira številne priložnosti za ambiciznejša in obsežnejša vlaganja v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, ukrepe trajnostne mobilnosti, skupnostne projekte idr. Zato so še toliko bolj zaskrbljujoče ugotovitve poročila, da številne države članice uporabljajo načrte za financiranje naložb povezanih z zemeljskim plinom, na drugi strani pa so reforme in naložbe ključna področja za prehod v podnebno nevtralnost izredno pomanjkljive.

Prav tako načrti vključujejo zelo malo podpore za biotsko raznovrstnost in ohranjanje narave. Analiza je pokazala tudi nezadovoljivo vključenost prebivalcev in civilne družbe pri pripravi načrtov, čeprav imajo socialni partnerji in drugi deležniki ključno vlogo pri zagotavljanju uspešnega okrevanja v Evropi.

Priporočila slovenski vladi
Številne izboljšave potrebuje tudi slovenski načrt za okrevanje in odpornost. Iz tega bi bilo po treba izločiti financiranje gradnje hidroelektrarne na območju Natura 2000, še enkrat presoditi skladnost predlaganih ukrepov za preprečitev poplav s t.i. načelom »da se ne škoduje bistveno« in tako preprečiti uničevanje habitatov. Preoblikovati bi morali tudi merila in predpogoje za ukrepe razogljičenja industrije, da bodo ti dejansko prispevali h temeljitemu in pravočasnemu razogljičenju.

Zaradi pomanjkljivega obsega naložb in reform v NOO je treba v načrtovanje programov kohezijskih skladov EU vključiti dodatne naložbe v obnovljive vire energije, distribucijska omrežja, infrastrukturo za hojo in kolesarjenje ter železniško in širšo infrastrukturo javnega prometa. Ključna je tudi identifikacija vseh subvencij za fosilna goriva in začrtanje spremljajočih ukrepov za odpravo vseh tovrstnih subvencij. To je še toliko bolj pomembno v luči novega pregleda Evropskega računskega sodišča, ki ugotavlja, da Slovenija dodeli več subvencij za fosilna goriva kot pa za energijo iz obnovljivih virov.

Taj Zavodnik, okoljska organizacija Focus: ‘’Slovenija mora v naslednjem letu revidirati že tako neambiciozen Nacionalni energetski in podnebni načrt skladno z novimi cilji EU. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral v tem kontekstu predstavljati enega ključnih mehanizmov, preko katerega lahko naslovimo največje sistemske probleme pri doseganju ambicioznejših ciljev, kot sta obvladovanje emisij toplogrednih plinov v prometu in zaostanke na področju rabe sončne in vetrne energije. A nerazumljivo nizke investicije v ključna področja kažejo, da bo v naslednjem desetletju ‘vse po starem’.”

dr. Jonas Sonnenschein, Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj: “Programiranje evropskih sredstev ne temelji na slovenskih nacionalnih in mednarodnih podnebnih zavezah. Vsaka javna naložba, vsak infrastrukturni projekt mora biti skladen s ciljem podnebne nevtralnosti. Namesto tega Načrt za okrevanje očitno predstavlja vajo,  kako poslovanje po starem zapakirati v podnebno birokratski  žargon Bruslja. Načrt kot tak, žal ni nič drugega kot zamujena priložnost za začetek dejanskega prehoda.”

Celotno poročilo z naslovom “Reaching for a green recovery” je dostopno tukaj.