Brez njih bi ekosistemi hitro propadli
Mednarodni koncern znanstvenikov in naravovarstvenikov se loteva obsežnega projekta, načrtovanja prvega natančnega zemljevida nevidnih mrež, ki so jih ustvarile glive.

Svetovne celine prepreda nevidna mreža micelija in podzemnih gliv, ki jo znanstveniki pogosto opisujejo kot ožilje planeta. Po poročanju Guardiana bo mednarodna znanstvena ekipa zdaj prvič poskušala narisati natančen zemljevid tega zapletenega in pomembnega omrežja.

Podzemna omrežja gliv so tesno povezana z rastlinskim koreninskim sistemom. Skupaj ti dve omrežji tvorita glavno avtocesto za hranila v naravi. Glive iz korenin dreves in drugih rastlin dobijo hranila, predvsem ogljik, po drugi strani pa po ugotovitvah znanstvenikov do 80 odstotkov fosforja, ki ga potrebujejo rastline, pride ravno od gliv.

Skrite mreže
Čeprav so ti podzemeljska omrežja ključna za preživetje planeta, pa jih ljudje v primerjavi z njihovimi rastlinskimi bratranci premalo poznamo. Na zemlji naj bi bilo na bilijone kilometrov micelijskih in drugih vlaken, ki pa so pogosto ogrožena.

Širjenje kmetijstva, urbanizacija, onesnaževanje, pomanjkanje vode in podnebne spremembe so vse antropogeni procesi, ki močno ogrožajo ta pomembna življenjska omrežja. Ravno ta potencialna ogroženost je razlog za novo raziskavo, ki so se jo lotili pri Društvu za zaščito pozemeljskih omrežij.

V sklopu raziskave bodo zbrali 10 tisoč vzorcev zemlje z vsega sveta na podlagi analize pomembnih točk, ki jo bo opravil zapleten algoritem umetne inteligence. "Razumevanje podzemnih sistemov je ključno za zavarovanje prsti in življenja v njej, preden bo prepozno," je prepričana Jane Goodall, ena izmed sodelujočih znanstvenikov in naravovarstvenikov v raziskavi.

Mednarodno sodelovanje
Društvo in projekt združuje znanstvenike in prostovoljce iz Nizozemske, Kanade, ZDA, Francije, Nemčije in Velike Britanije. Prvo zbiranje vzorcev se bo začelo v naslednjem letu v Patagoniji v Argentini, nato pa se bo nadaljevalo naslednje leto in pol.

Končni cilj projekta je ustvariti načrt različnih omrežij gliv, ki jih bodo lahko nato uporabili pri nadaljnjih raziskavah. To bo prva tako obsežna raziskava na tem področju, in udeleženci upajo, da bodo z njeno pomočjo lahko bolje razumeli stanje teh omrežij in potrebne ukrepe za njihovo zaščito.

"Glivične mreže podpirajo in pokrivajo celotno življenje na Zemlji. Če so drevesa pluča Zemlje, so glive njeno ožilje. Te mreže so ključne in premalo raziskane," je prepričan Mark Tercek, eden izmed vodilnih v projektu.

Med ključnimi območji, ki jim bodo v raziskavi posvetili posebno pozornost, so kanadska tundra, osrednja mehiška planota, višjeležeča področja Južne Amerike, Maroko, Sahara, Negevska puščava, kazahstanska stepa, travišča visokega Tibeta in ruska tajga.

Vir: rtvslo.si