Podnebno ogledalo 2021 - izvajanje podnebnih ukrepov moramo takoj okrepiti!
»Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov«, ugotavlja Podnebno ogledalo 2021.

Prva tri Podnebna ogledala, ki so jih na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« skupaj s partnerji pripravili v projektu LIFE Podnebna pot 2050, so bila pri strokovnjakih, odločevalcih, predstavnikih nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih dobro sprejeta. Letos v okviru vzpostavljenega sistema za spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) nadaljujejo že s četrtim Podnebnim ogledalom. To je tudi prvo ogledalo, ki je bilo pripravljeno brez podpore evropskih sredstev.

Spomladi leta 2022 bo pripravljeno še Podnebno ogledalo 2022, ki bo obenem zadnje še namenjeno pregledu doseganja ciljev in izvajanja ukrepov iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP).  

Doseganje ciljev leta 2020 je spodbudno, za cilje v letu 2030 pa bo potrebno več aktivnosti
Poročila »Podnebno ogledalo 2021« kažejo, da bo Slovenija obvezujoč cilj na področju emisij neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami) leta 2020 dosegla. Emisije toplogrednih plinov iz virov v okviru tega cilja so se leta 2019 zmanjšale za 2 % in so bile za 11,9 % nižje od cilja za leto 2020. Ravno tako bo leta 2020 dosežen tudi obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju energetske učinkovitosti.

Raba primarne energije se je namreč leta 2019 zmanjšala že drugo leto zapored, tokrat za 1,8 % in je bila 6 % pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju obnovljivih virov energije (OVE), pa leta 2020 ne bo dosežen. V letu 2019 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije z 22 % kar 3,0 odstotne točke nižji od cilja za leto 2020, od leta 2010 pa se je povečal za samo 1,6 odstotne točke.

Mag. Barbara Petelin Visočnik, Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost: »To, da bomo leta 2020 dva od treh obvezujočih ciljev dosegli, je spodbudno, a z vidika doseganja ciljev v letu 2030 in prehoda v podnebno nevtralnost premalo. Cilji za leto 2020 so premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi. Za uspešno blaženje podnebnih sprememb morata biti zmanjševanje emisij TGP in prehod v podnebno nevtralnost uvrščena visoko med nacionalne politične, razvojne in izvedbene prioritete. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno organiziranost ter število in usposobljenost sodelavcev pristojnih služb za podnebne spremembe, vključiti podnebno ukrepanje v sektorske in horizontalne programe, finančne načrte, ustrezno nadgraditi izvajanje in spremljanje podnebnih ukrepov ter jih po potrebi dodatno usmerjati.«

Podnebno ogledalo 2021 zato izpostavlja, da sta za prehod v podnebno nevtralnost doseganje ambicioznih ciljev v letu 2030, ki se še usklajujejo z Evropsko komisijo, in intenzivnejše izvajanje ukrepov v tem obdobju, odločilna. Potrebno je takojšnje izvajanje ukrepov v polnem obsegu, kot je to že načrtovano v sprejetih dokumentih Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050). Izvajanje ukrepov ni pomembno samo z vidika doseganja ciljev; ustvarja tudi nova delovna mesta in prispeva k bolj samostojni, prožni, odporni in zdravi družbi ter je vodilo uspešnega zelenega okrevanja po pandemiji.

dr. Boštjan Petelinc iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na dogodku za usklajevanje glavnih priporočil Podnebnega ogledala 2021 izpostavil:  »Podnebna ogledala vključujejo veliko letno zbranih kakovostnih informacij o izvajanju podnebnih ukrepov in koristna priporočila za njihovo nadaljnje usmerjanje. Upamo, da bodo Podnebna ogledala stalnica tudi v prihodnosti, saj so pomemben pripomoček za spremljanje izvajanja podnebne politike. Še več, nujno bi jih bilo treba nadgraditi in za NEPN na njihovi osnovi vzpostaviti mehanizem za spremljanje izvajanja, ki zaenkrat še ni dorečen. Za učinkovito podnebno upravljanje je ključno, da je vanj vgrajeno tudi ustrezno in stalno spremljanje. Na MKGP si zato prizadevamo, da bi kakovost podatkov še izboljšali.«

Z blaženjem podnebnih sprememb se izpolnjuje tudi volja državljanov. V Sloveniji je v raziskavi Flash Eurobarometra (avgust 2021) 40 % vprašanih ukrepe proti podnebnim spremembam navedlo kot najbolj pomembno politično prioriteto, ki bi jo moral obravnavati Evropski in z njim tudi Slovenski parlament. Ukrepanje proti podnebnim spremembam podpira tudi stroka na globalni ravni. Ta ugotavlja, da smo segrevanje ozračja in s tem podnebne spremembe povzročili ljudje. Nekaterih podnebnih sprememb kratkoročno ne moremo več preprečiti, za njihovo omejitev pa je treba takoj in močno zmanjšati emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov.   

Podnebno ogledalo 2021 so pripravili na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije. Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Vsi zvezki Podnebnega ogledala 2021, skupno 7, so dostopni na spletni strani. Kazalniki, ki kažejo doseganje ciljev skupno in po posameznih sektorjih, bodo dostopni na spletni strani ARSO v prvi polovici oktobra.

mag. Barbara Petelin Visočnik, barbara.visocnik@ijs.si, 01 588 53 94

Zmanjševanje emisij TGP leta 2019 po sektorjih
Leta 2019 je imel največji delež v emisijah neETS promet z 52 %, sledili so kmetijstvo s 16 %, široka raba z 12 % in industrija z 11 %.
Promet. Emisije v prometu so se v obdobju 2005-2019 povečale za skoraj 28 %. Zaradi pandemije koronavirusa je za leto 2020 v tem sektorju pričakovati veliko zmanjšanje emisij. Dolgoročno ostajajo emisije v prometu še naprej najbolj negotove.

Mag. Gregor Pretnar, PNZ svetovanje projektiranje: »Pri izvajanju ukrepov v prometu se stanje leta 2019 ni bistveno spremenilo. Še naprej je viden konstanten napredek na področju t.i. mehkih ukrepov (izdelava celostnih prometnih strategij, izobraževanja, brezplačne in subvencionirane vozovnice za dijake, študente in starejše) in nadgradnji infrastrukture za nemotorizirani promet (površine namenjene pešcem in kolesarjem). Zaostajamo pa pri bolj zahtevnih projektih, predvsem na področju železniške infrastrukture, kot so ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča, nadgradnje enotirnih regionalnih prog ipd. Za izvedbo teh projektov bo potrebno v prihodnjih letih najti širše družbeno in politično soglasje. Prav tako ni vidnega napredka pri integraciji vseh elementov javnega potniškega prometa (uskladitev voznih redov, vključitev mestnega potniškega prometa).«

Kmetijstvo. Dolgoročni trendi emisij TGP v tem sektorju so stabilni, spremembe počasne. V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 blaženje podnebnih sprememb ni bilo posebej programirano. To se bo spremenilo s Strateškim načrtom Skupne kmetijske politike 2023–2027 na ravni Evrope, ki je trenutno v pripravi – tu so podnebne spremembe zelo izpostavljene.

Dr. Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije: »Rešitve, tudi na področju zmanjševanja emisij TGP v kmetijstvu, temeljijo na znanju. Z učinkovitejšim kmetijskim sistemom znanja in inovacij bi lahko rešili precej težav, a v praksi to ne teče tako gladko. Na eni strani imamo zelo veliko število majhnih kmetij, na drugi strani pa dokaj neučinkovit sistem aplikativnega raziskovanja in prenosa znanja v prakso. Z velikimi, specializiranimi kmetijami bi bilo to lažje, pa si morda tega niti ne želimo, saj to ne gre skupaj s prizadevanji za povečanje obsega ekološkega kmetovanja, ogroža pa lahko tudi cilje na področju biotske raznovrstnosti.«

Široka raba / Stavbe. V obdobju 2005-2019 so se emisije v široki rabi zmanjšale najbolj med vsemi sektorji, in sicer za 50,6 %. Še vseeno se emisije leta 2019 za ciljem v letu 2020 zaostajale še za 2,4 odstotne točke. Največji del emisij v široki rabi predstavlja raba goriv v stavbah.   

Dr. Gašper Stegnar, Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost: »Pri energetski prenovi stavb lahko ugotovimo, da je pripravljenih veliko različnih ukrepov, finančnih instrumentov in strokovnih podlag. Če bi se v praksi vse to tudi izvajalo, bi bili lahko na področju stavb še precej boljši. Tako pa ne dosegamo cilja energetske prenove 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade in ne izvajamo instrumentov, ki bi lahko pomembno prispevali k povečanju obsega prenov, kar je z vidika prehoda v podnebno nevtralnost nujno. Vse to je povezano zlasti s pomanjkanjem ustreznega kadra, glede tega smo že vrsto let v začaranem krogu. In to moramo nujno rešiti, saj so z DSEPS 2050 načrtovani še dodatni instrumenti, brez njihovega izvajanja v polnem obsegu pa ciljev na področju prenove stavb, zmanjšanja emisij TGP in povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 ne bomo dosegli.«