Zelene livade,
Potok žubori,
Kot nedotaknjene sanje,
Nobenih skrbi,
Samo nemirnost v duši,
Ki ne zadosti,
Kar v srcu že dlje časa tli,
In raste v meni in znova vzklije,
Kot češnjev cvet,
Nemirno bije,
Reka, ki se skozi moje žile vije,
In doseže tvoje srce,
Nenadoma in brez predhodnega obvestila,
Prepoji vse moje pore,
In se za vedno zareže vame,
Kot voda, ki utira si pot,
Nenadoma se vase poglobi,
Kot lepota tolmuna,
Človek dozori in počasi,
Neslišno skozi življenje več ne hiti.