|    »Nazorni prikaz posledic podnebnih sprememb v Sloveniji je opomin vsem  nam,« so se strinjali govorci ob otvoritvi Umanoterine razstave Na vroči strani  Alp v Državnem svetu in ob tem poudarili, da nujnosti naslavljanja podnebne  krize ne smemo spregledati niti kot družba niti kot posamezniki.  
Svetovni dnd podnebnih sprememb, ki smo  ga obeležili 15. maja, je Umanotera v sodelovanju z Državnim svetom RS  organizirala dogodek z otvoritvijo razstave Na vroči strani Alp - življenje  v času podnebnih sprememb. Razstava opisuje nevarne posledice podnebnih  sprememb, ki jih bomo občutili v Sloveniji, če ne bomo hitro in odločno  zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Hkrati poudarja pomembno dejstvo: s  hitrimi in ambicioznimi ukrepi se takšni prihodnosti še vedno lahko izognemo.
  V Sloveniji, ki se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od  svetovnega povprečja, zametke posledic globalnega segrevanja že jasno občutimo  v obliki pogostejših in daljših vročinskih valov, močnejših suš ter pogostejših  ujm in poplav. Takšne spremembe že prinašajo spremenjene pogoje za pridelavo  hrane, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, hitrejše širjenje nalezljivih  bolezni in veliko gospodarsko škodo. Če bomo nadaljevali z velikimi izpusti toplogrednih  plinov, se bodo posledice podnebnih sprememb v prihodnosti še nevarno  stopnjevale.      
To dejstvo izpostavlja tudi razstava Na vroči strani Alp, ki jo je  Umanotera zasnovala na podlagi ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca  21. stoletja Agencije Republike Slovenije za okolje. Prikazane so fotografije  šestih prepoznavnih slovenskih krajev - Ljubljane, Lipice, Pohorja, Ptuja,  Mangarta in Pirana - njihove podobe danes in konec 21. stoletja, če se bo  uresničil najbolj črni scenarij nadaljevanja velikih globalnih izpustov  toplogrednih plinov. Iz njih je razvidno, da bomo posledice podnebnih sprememb  občutili vsi in v vseh delih države. Razstava prikazuje tudi pričakovane vplive  podnebnih sprememb na pridelavo hrane, oskrbo z vodo, zdravje in migracije. 
Vendar pa »namen razstave ni vzbujati strah, ampak opozoriti, da se s hitrimi  in ambicioznimi ukrepi nevarnim posledicam podnebnih sprememb še vedno lahko  izognemo«, je v uvodnih besedah na današnjem dogodku v Državnem svetu poudarila  Nika Tavčar iz Umanotere. Zato razstava v zadnjem delu govori o ukrepih za  blaženje podnebnih sprememb ter o vlogi države, lokalnih skupnosti in vsakega  posameznika pri prehodu v podnebno nevtralno družbo.   
Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca je ob otvoritvi razstave  poudaril, da Državni svet gosti razstavo, ker prepoznava odgovornost političnih  institucij pri sprejemanju trajnostnih podnebnih politik. Dodal je: »Narava nas  je že večkrat opozorila, da je Slovenija podnebnim spremembam močno  izpostavljena. Vendar pa sem prepričan, da podnebno krizo znamo in zmoremo  ublažiti in ohraniti Slovenijo kot naravni biser na sončni strani Alp, tistih  Alp z belimi vrhovi v vseh letnih časih.« 
Državni svetnik Tomaž Horvat je izpostavil, da posledice podnebnih  sprememb najbolj občutimo v svojem lokalnem okolju. Zato morajo pri prehodu v  podnebno nevtralno družbo odgovorne lokalne skupnosti narediti vse, kar je v  njihovi moči za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa krepiti  svojo odpornost s prilagajanjem podnebnim spremembam, ki se jim ni mogoče  izogniti. 
Da je Slovenija močno izpostavljena podnebnim spremembam je potrdil tudi Gregor  Vertačnik iz Agencije RS za okolje. Predstavil je ocene podnebnih sprememb  v Sloveniji do konca 21. stoletja, ki napovedujejo stalno naraščanje  temperature in spremembe v količini in porazdelitvi padavin. Poudaril je tudi,  da bo to pripeljalo do pogostejših in močnejših ekstremnih vremenskih dogodkov,  kot so na eni strani suše in na drugi strani poplave. 
Dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je v svojem nagovoru poudaril, da  neukrepanje glede podnebne krize poleg že znanih negativnih posledic za družbo  in naravo prinaša tudi visoke finančne stroške. Ob tem je izpostavil vlogo države  in njenih institucij v boju s podnebno krizo: »Vsi, ki delajo v temu hramu  demokracije, bi morali bdeti nad tem, da sprejeti dokumenti in politike  odsevajo mednarodne podnebne zaveze in da temeljijo na znanstvenih  ugotovitvah.« 
Ob zaključku je omenil še zgodovinsko edinstveni položaj, v katerem se bo že  čez dober mesec nahajala Slovenija, ki lahko med predsedovanjem Svetu Evropske  unije dejansko vpliva na mednarodno podnebno politiko in tudi tako spodbudi k  hitrejšemu ukrepanju glede podnebne krize. 
Fotografije z dogodka najdete na povezavi. 
  Posnetek celotnega dogodka je na voljo na povezavi. 
  Razstavo Na vroči strani Alp si lahko v virtualni obliki ogledate tukaj.  |