Spletno orodje z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Fakulteta za zdravstvo Univerze na Primorskem sta vzpostavila spletno stran www.pkmo.si/, ki lahko za delavce in delojemalce predstavlja pomembno pomoč pri premagovanju težav, s katerimi se soočajo zaradi svojega delovnega okolja. Spletno orodje deluje na način, da posameznik ali delodajalec izpolni vprašalnik in na podlagi tega dobi priporočila, ki bodo prilagojena njegovim delovnim pogojem.

Nasveti med drugim zajemajo ergonomske ukrepe, usmeritve za aktivne odmore in navodila za razbremenilne položaje telesa. Skrb za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu pa lahko okrepimo z nasveti za tehnike sproščanja in vizualizacije ter prepoznavanjem reakcij na hud stres in stresne motnje v delovnem okolju, sindroma izgorelosti ter nespečnosti. Vsi nasveti so nazorno prikazani z ilustracijami in fotografijami.

Kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja (na primer stres) pri delu so že desetletja glavni vzrok zdravstvenega absentizma, dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja delavcev. »Analiza stanja kaže, da se pojavnost kostno-mišičnih obolenj in duševnih stresnih motenj v Sloveniji iz leta v leto povečuje, prav tako se podaljšuje povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti. Zato je toliko bolj dobrodošlo novo spletno orodje, ki vključuje nabor ukrepov za preprečevanje novih in obvladovanje obstoječih kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu,« je ob izdaji spletnega orodja poudarila vodja projekta dr. Ticijana Prijon z NIJZ in dodala:

»Pogostost odsotnosti z dela zaradi kostno-mišičnih obolenj je med letoma 2015 in 2019 v Sloveniji narasla za kar 43 odstotkov, število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega zaradi duševnih stresnih motenj pa kar za 54 odstotkov. Zaradi svojih razsežnosti predstavljajo kostno-mišična obolenja in duševne stresne motnje veliko obremenitev za zdravstveni sistem, zaradi finančnega in gospodarskega bremena pa tudi velik socialno-ekonomski ter vsesplošni družbeni problem.«

NIJZ in Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem sta vzpostavila projekt  Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu - PKMO. V projektu je nastalo spletno orodje, ki vključuje nabor ukrepov za preprečevanje novih in obvladovanje obstoječih kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Namenjeno je delodajalcem, delojemalcem, promotorjem zdravja, strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu ter drugi zainteresirani javnosti.

Posebnost spletnega orodja PKMO je vstopni vprašalnik »Ugotovi in odpravi«. Na podlagi odgovorov vsak posameznik prejme individualizirano poročilo o svojem tveganju za kostno-mišična obolenja in duševne stresne motnje v povezavi z delom, glede na starost, spol in tip dela, ki ga opravlja. Še več, poročilo glede na prepoznano tveganje in morebitne že obstoječe težave vključuje povezave do poglavij spletnega orodja, ki so, glede na samoporočane težave posameznika, najbolj priporočljiva.

Z usmerjanjem uporabnika do izobraževalnih vsebin in z ukrepi za preprečevanje kostno-mišičnih bolečin in psihosocialnih tveganj pri delu želimo doseči, da bo vsak posameznik prejel informacije, ki jih najbolj potrebuje.  Spletno orodje vsebuje različne fotografije in videoposnetke, ki na nazoren način prikazujejo izvajanje predlaganih aktivnosti in ukrepov v praksi.

Delodajalci najdejo nasvete za egronomsko urejanje delovnih mest, zmanjševanje psihosocialnih tveganj in promocijo zdravja na delovnem mestu.

Na platformi PKMO so zbrane tudi vsebine s področja psihosocialnih tveganj pri delu z nasveti glede prepoznavanja simptomov stresa in izgorelosti ter ukrepi za njihovo zmanjšanje. Na voljo so video vsebine tehnik sproščanja in vizualizacije.

Želimo, da bi spletno orodje pripomoglo k večjemu ozaveščanju o problematiki kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu ter k zmanjšanju pojavnosti in preprečevanju njihovih posledic v delovno aktivi populaciji, predvsem pri zaposlenih, starejših od 45 let.

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.