Ljudje kultivacije, govorijo o ljudeh divjine,
kot o divjih nevednih ljudeh, neukrotljivih divjakih.

Ljudje divjine, govorijo o ljudeh kulture, kot o kultiviranih ljudeh,
zaprtih v lastno ječo zgradb in misli.

Oboji, bi pa morali najti na pravi način, smisel obojega.

Dokler obe strani nimata pravega spoznanja, oboji ljubijo in hvalijo le svoje, drugo pa zaničujejo,
med njima obstaja skoraj bi se lahko reklo večen konflikt, vsekakor, pa bo trajal do takrat, dokler ne bodo spoznali bistvenega, eden v drugem.

Enkrat si eni podredijo druge, drugič drugi prve.
Enkrat divjina podredi kulturo, drugič kultura divjino.
Danes se nahajamo v tem zadnjem.
Svoboda, ki ne pozna meje, kadar je v bitju napačnost, gre kdo ve kam in kaj vse naredi hudega.

Drugič, kjer prevladuje misel, je svoboda ujeta v strukturo, ta uniči ali okrni svobodo, da se bit ne more izražati popolnoma ali vse manj.
V današnjih časih se vprašajmo, ali se nam na nek način, kljub vsem razvoju, ravno to ne dogaja.

Torej oboje, ali troje naj bi bilo, prava bit, svoboda in misel.
Pri zadnjem, če je prava bit tudi, če zadnje svobodo ali misel zamenjamo, ne bo napačnih razodetij.
Tudi ustvarjeno bo tega dokaz.
Torej prava bit to omogoča.

Sodelovanje v najgloblji ljubezni, na najtočnejši svobodi, med tistimi, ki ohranjajo svobodo in med tistimi ki ohranjajo strukturo misli.

Ker, če bi bilo po izvornem samo eno bistveno za pravo življenje, vsekakor ne bi bilo obojega.

Oboji pa se morajo popolnoma zavedati soodvisnosti v najsvetejšem in najglobljem bistvu, saj pomeni, biti eden brez drugega, ali eden proti drugem propad obojega.

To zavedanje pomeni, tudi medsebojno ljubezen, ki jo je res vredno večno ohranjati.
Zakaj pa je ne bi ohranjali, če vemo, da je tako in kaj nam sledi, če to opustimo.
Da je prav razodeta svoboda, mora biti bit in misel, ki jo izraža zdrava.
Da je prav uporabljena misel, mora biti svoboda in bit iz katere izhaja, prav ustvarjalna.

In le na teh temeljih, lahko človeštvo v vsej ljubezni, ki to omogoča, razlike in konflikte med seboj, na pravi način odstrani.

Takrat ni več eden proti drugem, ampak eden z drugim.

Takrat več ni praznih besed o neskončni svobodi, ampak res popolna svoboda, in ni več praznih besed o znanju, ki naj bi ga sledil vsak, ampak o znanju, ki popolno svobodo omogoča in je z njo eno.

Tega ustvarjalnost, se ne da opisati, kajti to je resnično življenje.