Med telesnim stikom sprošča hormon oksitocin ali hormon ljubezni.
Japonski znanstveniki so tudi znanstveno ugotovili, kakšen je najboljši in najbolj pravi objem. Največ ugodja ponudi tak objem, ki ni ne premlačen ne pretrd in ki pride od starša. To nekako splošno znano resnico so potrdili na odzivu dojenčkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skupina znanstvenikov japonske univerze Taho je pri dojenčkih zbirala odzive na različne pritiske med objemanjem in tudi, kakšna je bila razlika v odzivu, ko so jih dali v roke njihovim staršem ali pa drugim ljudem.

Spremljali so dojenčkovo bitje srca in hkrati s senzorji merili pritisk roke odraslega. Na ta način so odziv otroka uvrstili v tri skupine - zgolj držanje v roki, objem srednje intenzivnosti in krepak stisk.

Glede na rezultate, ki so jih objavili v znanstveni reviji Cell, so se med objemom srednje intenzivnosti pomirili bolj kot zgolj med držanjem na rokah, a se je potem ta učinek pomirjanja zmanjševal, bolj ko se je povečeval stisk objema.

Dolžino objema so omejili na 20 sekund, saj, kot so priznali, se praktično ni bilo mogoče izogniti slabi volji otroka, če je bil na rokah ali v objemu dlje kot minuto.
Nobeno presenečenje najbrž ni, da so se dojenčki, starejši od 125 dni, hitreje umirili, če jih je objela mati, kot pa neka druga ženska. Tako so zaključili, da je najboljši objem tisti, ki pride od mame in je srednje intenzivnosti.

Vendar blagodejnih učinkov objema niso deležni le otroci, ampak so tudi starši kazali pomembne znake večje mirnosti, ko so objeli svojega otroka.

Med telesnim stikom se sprošča hormon
Znano je, da se med telesnim stikom sprošča hormon oksitocin, t.i. hormon ljubezni. Vendar so znanstveniki opozorili, da so bili njihovi poskusi z objemanjem prekratki, da bi to ugodje lahko pripisali delovanju tega hormona.

Menijo, da so s svojim poskusom v bistvu prvič izmerili psihološki vpliv objema na otroka. Ta študija bi lahko še dodatno okrepila pomen povezanosti med otrokom in staršem.

Njihove raziskave bi lahko igrale tudi pomembno vlogo pri raziskavah otroške psihologije, morda celo pri odkrivanju avtizma, je za AFP povedal Hiromasa Funato, ki je sodeloval v raziskavi.

Vir: zurnal24.si