Lepo pozdravljeni kreatorji in kreatorke!

Tokrat bi se rada navezala na nekaj kar zelo pogosto opažam pri duhovni rasti in iskanju resnice, tako pri sebi, kot pri drugih. Namreč, na poti raziskovanja in želji po čim večjem znanju in razumevanju, nas lahko hitro zanese, da mrzlično osvajamo nova in nova znanja, spreminjamo poglede in prepričanja, pozabljamo pa, da je potrebno vse to, kar smo se na novo naučili, tudi prakticirati oz. uporabiti.

Nekoč sem naletela na pregovor »modrost je uporabljeno znanje«. Če na novo pridobljenih znanj ne prakticiramo, so to samo nove informacije, ki jih nalagamo in nimajo nikakršne teže.

Marsikdo bo pri sebi ugotovil, da so bili pri prvih osvojenih znanjih ali prebranih knjigah, vidni tudi rezultati. To pa zato, ker smo bili takrat osredotočeni samo na to, kar smo na novo izvedeli in smo na začetku poskušali tudi prakticirati. Zdaj, z goro različnih ali podobnih informacij pa si rečemo, 'saj to že vse vem' in hlastamo po novih znanjih.

V tem članku bi rada vsem skupaj, vključno z mano, dala malo poriva v tej smeri.

Po mojem razumevanju, se v tem času na našem planetu lomijo kopja. Če se je nekdo odločil oz. začutil, da je duhovnost in izhod iz dosedanjih programov, njegova pot, se mora zavedati, da to ni samo hobi, ki ga prakticiramo enkrat na teden, temveč prioriteta in način življenja. Če osebna rast in dvig zavesti ne bosta naša prioritetna pot, je mogoče bolje, da čas porabimo za kaj drugega.

Dejstvo je namreč, da to zahteva delovanje na sebi ter spuščanje starega, da se lahko sploh naredi prostor za novo. Igrati moramo na vse ali nič. To pomeni, da če ne bomo prakticirali tega, kar smo se naučili in konstantno dvigovali našo vibracijo, bodo na nas še vedno vplivale pogojevane okoliščine; stari podzavestni vzorci ter oblikovan ego. Pot, da postanemo zavestni kreatorji svojega življenja, bo težko dosegljiva.

Zavestno se moramo začeti 'boriti' z našim egom.
Neprestano se moramo opozarjati, da ostajamo v trenutku, ter da nas goljufiva kača (naše misli) ne vodijo v preteklost, v strah, v pričakovanja, v ljubosumnost, jezo, zavist, maščevanje, pohlep, pohoto, materialni napuh itd. Zavestno se moramo truditi živeti samo v sedanjem trenutku, ne več v preteklosti in tudi ne v prihodnosti. To so prvi koraki na poti, da začnemo osvajati zavedanje, kako kreirati svoj svet, ne glede na trenutne okoliščine.

Priti moramo do stopnje zavesti, da resnično spoznamo in ne samo verjamemo, da okoliščine niso sedanjost, temveč refleksija tistega, kar je bilo kreirano v preteklosti.
Naša realnost oz. okoliščine in vse kar se nam trenutno dogaja v življenju, so posledica delovanja v naši preteklosti, tako kolektivno kot individualno. Če nam je realnost všeč, je super, če nam ni všeč, je lahko velika drama.

Kaj moramo početi, da začnemo kreirati življenje, ki ga želimo doživeti, kot svojo izkušnjo?
Združiti moramo naše misli z našimi občutki, kot da je to kar si želimo že sedaj in tukaj oz. da dobesedno vemo, da nam to kar si želimo, pripada in da nam prihaja na pot.
Naučiti se moramo biti tudi igralci. Nadeti si moramo energijo, kot da se vse skupaj dogaja sedaj. Spremenimo svojo držo, način in vsebine govorjenja, interakcijo z okolico... , da ustvarimo energijo, ki jo želimo izkušati.

Vem, da se sliši preprosto, a hkrati je zelo težko. Marsikoga takšno besedičenje tudi razjezi.
Kako naj se počutim finančno neodvisnega, če so realnost in okoliščine čisto nekaj drugega?
Igrajte, vadite. Ko dolgo časa nekaj vadimo, se navadimo.

Kot verjetno zdaj že vemo, se naša podzavest odziva po principu ponavljanja. 95% vsega kar mislimo in občutimo, prihaja iz naše podzavesti, kar so naši vzorci delovanja in odzivanja na okolico. Zato moramo našo podzavest, če nam ne služi, prelisičiti oz. reprogramirati. Ponavljati, ponavljati, ponavljati to kar si želimo, kot da že je. Čas, ki smo ga prej porabili za nabiranje novih znanj, zdaj uporabimo za prakticiranje.

Najbolj učinkovito sanjarjenje oz. vizualiziranje za reprogramiranje svoje zavesti je takoj zjutraj, ko se zbudimo, še v pol snu. Naše prve misli naj bodo usmerjene na to kar si želimo postati, imeti, biti in naše zadnje misli, predno zaspimo, ravno tako. Če uspemo še vsaj nekajkrat na dan ujeti te iste občutke, za vsaj kakšno minuto, smo že na zelo dobri poti.

Naše okoliščine se ne bodo začele spreminjati nemudoma. Sama hitrost manifestiranja je odvisna tudi od trdnosti namere ter naše vibracije ob tem. Višja kot bo naša vibracija ali občutkov navdušenja, pozitivne naravnanosti, hvaležnosti, hitreje se bodo spreminjale naše 'okoliščine' (naša projekcija).

Vprašajmo se, kaj ta trenutek pošiljamo v 'polje', v 'eter', v 'univerzum'... - Se to ujema s tem, kar bi radi postali, doživeli, izkusili?
Neprestano sadimo nova in nova semena želja, tako bomo lažje pozabili, kaj smo posadili prejšnji dan in ne bomo pričakovali in izsiljevali ter s tem zavirali proces, kar se zgodi zelo pogosto.

Še enkrat, trenutno stanje in okoliščine, niso pomembne, so samo rezultat preteklosti oz. našega preteklega delovanja (seveda govorimo tukaj o našem vibracijskem stanju, ki je vezano na te okoliščine). Položnice moramo še vedno plačati, a tudi pri tem je pomembno, s kakšno vibracijo jih plačujemo. Če se zraven jezimo, kako nam ne bo od plače nič več ostalo oz. smo celo v strahu, kako sploh bomo... žal, ne bo dobro.

Poudarila bi še nekaj. Velikokrat ljudje tudi ne vemo, kaj bi pravzaprav sploh radi. S tovrstnim ponavljanjem in vajo, se nam začnejo počasi kristalizirati in odpirati izvirne, srčne želje, ki smo jih ravno zaradi okoliščin, zatrli nekje globoko v sebi. Zatirati pa smo jih začeli že v rani mladosti, ko smo se prvič začeli 'oprijemati' naše fizične realnosti oz. okoliščin.

Loviti moramo občutke hvaležnosti, blaženosti, veselja in sreče in jih zavestno ustvarjati v svojih sanjarjenjih. Potrebno se je izključiti iz določenega miselnega in čustvenega stanja in pozabiti na trenutne okoliščine. Naredimo si svoj sanjski svet in ga živimo 100%, kot da nič drugega ne obstaja.

Kar sem vam v tem članku želela povedati je samo to, da pozabimo na trenutne okoliščine, ki nam niso všeč, ker za našo prihodnost niso pomembne.
Če bomo delovali z isto energijo še naprej, bomo izkušali zopet isto oz. nove podobne situacije, ki nam ne bodo všeč; če pa hočemo spremeniti trenutno stanje in živeti drugačno življenje, pa moramo to že sedaj čutiti, kot našo edino realnost, ki jo sprejemamo, brez dileme. Konec in pika, tako je.

Prej ko boste pripravljeni sprejeti to 'utopično, nelogično, nerealno, smešno, bizarno, abstraktno' možnost, prej boste lahko zaživeli lahkotnejše. To so ugotovitve, ki so napisane v mnogoterih starih zapisih, ki so v današnjem času ponovno prišle na plano in jih mnogi že zelo uspešno uporabljajo.

Eno od dejstev je tudi, da se v duhovnost in v duhovne vsebine zateče veliko ljudi ravno zato, ker so v takšni ali drugačni stiski. Radi bi razumeli zakaj se jim nekaj dogaja, zakaj imajo v življenju določene preizkušnje, iščejo odgovore in rešitve, iščejo 'Boga', da bi jih odrešil. A veliko jih nikakor ne more razumeti ali sprejeti, da se odrešijo lahko le sami, s spremembami obstoječega čustvovanja in delovanja.
Kaj se bomo torej odločili? Bomo poskusili? Dali temu možnost? Ali se bomo še naprej samo duhovno izobraževali in samo veliko vedeli (čeprav ne zares)?

Prisrčen pozdrav,
Mely

Vir: mychi.si