Dragi prijatelji, predlagam, da zavedno in namerno spustite planetarni strah, ki je simptom smrtonosnega Karma virusa:), katerega so nam kot objekt obsesivne fiksacije vsilili karmičarji, da bi nas še naprej držali na kužni ketni, nas zategovali, dušili in davili. Umirite se in sprostite se. Zavejte se, da se zavedate in potem v prijetnem stanju preberite novi članek, v katerem boste lahko spoznali, kako Čudovita Roža ste.

Nazaj oziroma naprej k pozornosti.

Ko greste po trgovini, spremljajte svojo pozornost, kako pregleduje in izbira ponudbo. Privlačnost aktivira in ojača koncentracijo, izbrani objekt postavi v center pozornosti, ostale pa samodejno izključi in jim začasno zmanjša potencialno pomembnost. Telo reagira in se pripravi na »konzumacijo« ter začne »izločati hormone, ki bodo omogočili prebavo«:) In to dejansko, kot pri hrani, in simbolno, kot pri zaužitju novih čevljev:)

V postopku izkušanja najprej pregledamo izbor, iz njega izberemo možno izkušnjo, njen pomen in trajanje, potem to preizkusimo v umu ali v živo. Potem izkušnjo ovrednotimo tako, da potrdimo – ponovimo njen prvotni pomen ali ga zanikamo, tako da izberemo novega.

To izkušnjo potem aktualiziramo začasno ali za trajno in jo uvrstimo v naš urnik kot redno ali občasno izkušnjo. Po želji, namerno, pogosto pa nezavedno, jo kot neprebujeni dramatiziramo in problematiziramo ter jo kot takšno predstavljamo sebi in drugim.

To povezavo izkušnje in njenega pomen potem ohranjamo, ponavljamo, razvijamo, popravljamo, obnavljamo in kombiniramo tako, da ji dodajamo nove ali odvzemamo stare pomene iz ponudbe možnosti. Ko se naveličamo izkušnje, jo opustimo, tako da je več ne izbiramo, aktualiziramo, dramatiziramo ali problematiziramo.

Posameznik lahko namerno upravlja s pozornostjo, tako da usmerja svojih pet čutov na sebe in na okolje. S pozornostjo na notranje dogajanje lahko opazuje delovanje uma in škodljiva vedenja delnih osebnosti. To notranje dogajanje lahko posluša, gleda in čuti. Ko se spozabimo in prepustimo um in telo delnim osebnostim, one začnejo upravljati z našo pozornostjo po svojih željah.

Neprebujeni se s pozornostjo držijo za realnost in za njene objekte – telo, predmete in ljudi, kot tudi za um, misli in čustva. Pri tem se s pozornostjo kot s cepini in klini pribadajo na objekte in tako ostajajo pri življenju le v povezavi z konkretnim materialnim objektom, ali vsaj oblikovanim, kot je um, in čutečim, kot so čustva.

Zato je strah nujen za njihovo preživetje, saj predstavlja konkreten in močen čustveni objekt, na katerega se lahko pripnejo in tako konkretno čutijo življenje in seveda uživajo v trpljenju. Če bi jih v hipu odklopili od strahu in premaknili v Čisto Zavedanje, globoki Mir in nežno Ljubezen, bi imeli občutek, kot da so izginili. Nekateri bi takoj začutili močno potrebo po še močnejši alkoholni žgani šnopsni pijači, da si privežejo dušo:)

Ker se enačijo z umom, telesom in s povezavami z objekti, brez njih ne obstajajo. Če se malo preveč ali sploh sprostijo, so takoj v težavah, saj se odklopljeni od objektov in morda prvič res svobodni soočijo s tesnobo in grozo Niča večne Smrti:)

S Praznino samo.

Zato morajo biti stalno napeti, dramatično resni in zaposleni in držati vsaj en objekt močno v krempljih. Vsaj sebe, s samo-hvaljenjem kot Pomembni, ali s samo-zaničevanjem kot Ubogi. Tudi ko počivajo, so napeti, saj morajo paziti in stražiti, da ne izginejo:)

Neprebujeni so dobro pripravljeni in imajo vedno v rezervi vsaj en problem za vsako rešitev:)

Stanje Čistega Zavedanja bi lahko tudi neprebujeni izkusili v tankih za lebdenje, vendar je za njih to le telesna izkušnja. Takšno stanje pomeni smrtno nevarnost za um, ki želi čim prej ven, zato misli in misli, da bi se lebdeči v tanku le premislil in stopil nazaj na trdna tla materialne in mentalne objektne resničnosti.

Ker se ne more prijeti za nič konkretnega, v tanku imamo zaradi temperature, ki je enaka telesni, in zaradi zasičenosti slane vode ne čutimo teže telesa, občutek, da vsaj začasno malo »izginemo« oziroma da postanemo zelo lahki, začne manično in panično premišljevati in tako ustvarja problem kot nek začasni objekt, da se vsaj za nekaj zagrabi in preživi.

Kdor zna vsaj za minuto zaustaviti um, se res sprostiti, odpeti pozornost z objektov in se spustiti, lahko v tanku za lebdenje delno izkusi, kako zgleda svobodno lebdenje v Čistem Zavedanju, ki je naše Naravno Stanje.

Kako lahko to izkusite tudi na suhem, in to z lahkoto ter kadar koli želite, si preberite v vajah za prebujanje v 1. knjigi Pisem.

Prebujeni se ne oklepajo objektov, temveč jih le nežno pregledujejo. Tudi ko jih z vso fizično močjo na primer držijo in uporabljajo, na njih niso pripeti, jih z lahkoto spuščajo in ves čas ostajajo pri sebi.

Prebujeni lebdijo kot Čisto Zavedanje znotraj telesa in s pozornostjo kot delnim, omejenim in ožjim Zavedanjem pregledujejo, se dotikajo objektov, jih spremljajo in uporabljajo.

Objektov se ne oklepajo v smrtnem strahu pred Ničem, tako kot neprebujeni. Ti se bojijo, da bi, če bi se spustili, takoj umrli in tako izviseli:)

S prebujenjem se zgodi točno to - “izvisimo” in zalebdimo v Čisto Zavedanje. In preživimo, seveda:)

S prebujenjem se odlepimo od uma, telesa in objektov in potem dvojno in sočasno živimo v dveh različnih svetovih. Z Zavedanjem smo v svetu Čistega Zavedanja, z Zavedajočo se pozornostjo, umom in telesom v svetu oblikovane Energije in materialnih objektov.

Prebujeni smo resnična Bitja, prave dvoživke, neprebujeni so kot živi objekti omejeni le na svet objektov. Res so pravi zombiji:)

To boste spoznali tudi sami, ko se boste začeli prebujati in zavedati Čistega Zavedanja kot dodatnega Sveta in vašega pravega Doma.

Neprebujeni se oklepajo objektov tako kot pijanci flaše. Z njo so povezani kot z mamino dojko, iz katere prihaja življenjska energija. Čim spustijo flašo, zgrabijo za kaj drugega, cigareto, denar, ogledalo, jamranje ali fizično nasilje.

Kot sami pravijo, so trezni in »pri-sebni«, dokler se leže na tleh lahko še za kaj držijo:)

Ko (se) spustijo, so adijo. Ko popusti krčevita vez z objektom, jih zmanjka. Enako velja za neprebujene, ki morajo imeti stalno nek objekt v centru pozornosti. Brez njega jih ni več.

Preden spustijo enega, morajo pred tem že prijeti za drugega, tako kot opice z veje na vejo. Ves morebitni vmesni čas, v katerem so praznih rok, imenujejo panika:)

En izmed izrazov omejenega zavedanja je nevednost. Ker ne vemo, kaj se bo zgodilo, še manj pa, zakaj, se stalno sprašujemo, ugibamo in predpostavljamo. Najprej in najbolj seveda o samih sebi. Kdo smo in kaj tu delamo? In kot Ubogi, kaj se bo zgodilo z nami?:)

S prebujenjem se preneha tavanje od enega do drugega objekta, njihovo naskakovanje in maltretiranje zaradi lastne identitetne zmede, izgubljenosti, negotovosti in praznine.

Z opustitvijo delnih osebnosti zaključimo z identitetno agonijo, v kateri skušamo v boju za objekte in v lastniških odnosih najti sebe in svoj mir, srečo in smisel.

S prebujenjem je konec iskanja nadomestkov in spraševanja “namesto koga roža cveti, namesto koga sem jaz?”.

Z zavedanjem Čistega Zavedanja smo končno sami svoja resnična in Čudovita Roža.

To je še drugi del poglavja Pralni stroji, ki mislijo, da so bitja iz 2. knjige Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu.

Vse tri dele si lahko sposodite ali kupite na:

https://www.biblos.si/rezultati-iskanja?q=senad

Na istem naslovu dobite tudi brezplačno knjigo Vi niste vaš um Vi ste Čudovito Bitje Čistega Zavedanja.

Vse najboljše za vse.

Seno

Vabim vas, da se naročite na e-novice za prebujanje, osebni, partnerski in družinski razvoj ter spoznavanje vaše Čudovitosti.

Dobili boste brezplačno knjigo »Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda?«, v kateri opisujem primerjavo med starodavnim sistemom za osebnostni razvoj in mojim modelom za prebujanje.

Kliknite tu in se naročite tam:)

https://www.pismapalkijem.si/brezplacna-knjiga/

Dobrodošli in vse najboljše.