Izolacija, skrajno omejeno gibanje v naravi lahko pomagata, da hodimo skozi naravo bolj zavestno in ne več brezbrižno do vsega, kar vidimo ali s čimer se srečujemo. Vsako bitje diha isti božji dih kot mi.

Po dih ne hodimo v svetišče, ki ga redko ali sploh ne obiskujemo, prejemamo ga vsak trenutek, podnevi in ponoči. Torej ni katastrofa, če so templji po svetu zaprti - in še marsikaj drugega. morda tudi zato, da se ponotranjimo in kaj pri sebi popravimo.

[ Odgovori na to | # ]