V sedanjemu času se zelo vidi, kako neosveščeno živimo vsakdanjik, ki nam v skrbi za preživetje pobere vso našo pozornost, tako da sploh ne gledamo ali nočemo gledati v kateri smeri živimo in kam gre naš razvoj, tako posameznika in človeštva kot celote.

Zelo me je presunila izjava človeka, ki je bila objavljena 17.3 2020, na dnevniku slovenskega 3 programa, mislim, da je bila z prevodom podnapisov v angleščini.

Umrl mu je oče, od korona virusa in dejal je, z solznimi očmi.

Na pogrebu sem bil oblečen v zaščitno obleko, z zaščito čez glavo, z dvema paroma rokavic;

Lep sončen dan, čudovito modro nebo, pa se ne morem niti na človeški način, dostojno posloviti od svojega očeta.

Ihtel je.

Oh kaj smo naredili.

In ne samo to zadnje, zazrimo se kaj vse smo storili eden drugemu, ob lepem modrem nebu in čudovitih sončnih dneh.

In kaj šele takrat, ko se stvari zapletejo, da več niti tega ni in gleda vsak še bolj le svojo korist.

Upajmo si pogledati v resnico tega.

Oprostimo in delajmo prav.

Omogočimo s pravimi osnovami razvoj svobodnega bitja, pravim s pravimi osnovami, in to zaradi tega, da bo to, lahko vsako bitje ohranjalo.

Tako bo svoboda in njen namen na pravih in neškodljivih osnovah, vsemu in vsakemu v blagor, ne pa v nesrečo.

Mogoče je res kljub največjim težavam, ki nas tarejo prav zdaj, le skrajni čas, da se do dna zazremo v to.

Pravimo, da skrbimo za prihodnost in imamo radi svoje otroke.

Ali je to resnično res?

Ni še to popolnoma res, kljub trudu za to, ki ga srčno spoštujem, a vendar upam da bo.

Kaj jim v resnici pripravljamo.

Živimo samo, da preživimo, kako pa, je priča ves svet v vsem svojem neharmoničnem stanju in obliki.

Kaj bi nam v resnici rad povedal, izvir ljubezni v nas.

To, da če imamo radi svoje otroke, ne smemo ostati samo v pogledu v to, ampak moramo imeti resnično moč ljubezni, ki ljubi ne samo svoje otroke, ampak tudi vse vnuke pravnuke in katerokoli bitje, ki bo kasneje nastalo za nami, saj so to tudi naši otroci, ter to, da smo odgovorni, kaj bo nastalo iz njih, torej da imamo delež odgovornosti tudi za to, kaj bodo kasneje oni naredili, to pomeni, če jim ne bomo omogočili imeti žive osnove resnične ljubezni, ki jo bodo živeli, ter prenašali iz roda v rod, v svobodnem ljubečem življenju, ne bodo iz dna srca ljubeči, in bodo prenašali nekaj drugega, vsi pa vemo kaj in to se bo vrnilo v vseh grozovitih in raznolikih oblikah bitij in stanjih spet k nam.

V neki obliki lahko temu tudi rečemo korona virus.

In upam, vendar tudi v vaših rokah je, da iz vsega tega posledic, ki so in bodo še nastale, ne bo spet nastalo medsebojno nezavedno ubijanje, ob vsem tem pa tudi uničevanje bitij sebe narave ter vesolja, kar se že dolgo v svoji nespametnosti počne.

Saj vemo, da to ni prav in da se napaka odpravi le takrat, ko jo odpravimo in tako ostane, če smo popolnoma zavestni, da je več ne naredimo.

Da bi bilo tako, zgodilo pa se bo le, z ljubeznijo na res pravih osnovah, vsega in vsakega.