Človek, spoznaj se
V tokratni temi bomo obravnavali sebe kot človeka ali bitje mnogoterih razsežnosti. Čas je, da se vsaj potrudimo spoznati sebe kot bistvo in vse ostalo, kar z nami in v nas kot celoti živi, deluje in nam morebiti še kraljuje. Za uspešno delo na sebi in izven sebe je nadvse pomembno, da se povsem spoznamo.

Le kako bomo morebiti nekoč tudi kot terapevt zmogli vsestransko podpreti sočloveka in pomagati preostalim zemeljskim svetovom, v primeru, da se še nismo uspeli dovolj spoznati in voditi, uravnovešati svoje življenjske procese, prevzgajati fizične, eterske ter duševne nesvobode in okrepiti sebe kot duha.Le s korenito dovršeno vsestransko strategijo prenove, ki pa je ne bo mogoče zastaviti in izpeljati brez pravih poznavanj značilnosti, zakonitosti in načinov delovanja vsaj fizične, eterske, še posebno pa duševne in duhovne ravni bivanja.

Roko ali bolje dlan na srce, še tega, kako materija ali snovnost nastaja,se oblikuje, zakaj se prehranjujem, kdo ali kaj so misli, čustva in dejanja, kdo pravzaprav sem kot človek, od kod prihajam, kaj mi je tu početi in kako ter kam moram popoln ali dovršen prispeti, v veliki večini ne poznamo dovolj. Podobna vprašanja smo si že postavljali, morda pa se nismo hoteli ali zmogli potruditi poiskati pravih, dobrih in resničnih odgovorov. Tudi prav, tukaj in zdaj se pojavlja priložnost, da se z vsemi močmi zavesti, ki jih premoremo, spoprimemo z morda najpomembnejšim izzivom.

Od kod prihajam, kdo pravzaprav sem, kaj mi je na Zemlji početi, postoriti, kaj postati, kam prispeti ali se vrniti?

Čeprav si glede na to, da se ne poznamo povsem, na ravnokar postavljena vprašanja ne bomo zmogli poiskati zadovoljivih odgovorov, se moramo vsaj za motivacijo dela na sebi vprašati:

»Sem res popoln, dovršen, torej pravi človek, ali pa mi do popolnosti morda še kaj manjka? Kaj mi do dovršenosti še primanjkuje, zakaj in kako manjkajoče tudi doseči, razviti?«

Kako pridobiti manjkajoče? Tako, da se pričnemo dovolj navzoče poslušati, opazovati in učiti. Dovolite, da vas ob tej priložnosti spomnim, da znanje ni poznavanje ali vèdenje in da priznana znanost ni modrost. Za pot, ki smo se jo namenili prehoditi, se bomo posluževali dovolj širokega in vseobsežnega poznavanja filozofije in modrosti ali Znanosti o Duhu z imenom Antropozofija, katere idejni oče je bil Rudolf Steiner.

Vzporedno z Antropozofijo ali Znanostjo o Duhu bi bilo priporočljivo, da pričnemo s proučevanjem Sončnega sistema, kajti tudi in predvsem tako bomo lahko odkrivali sebe, telesno celico, njene organule v povezavi s svojimi telesnimi organi, sistemi, s človekom kot celoto,….Proučujmo pa tudi celico, zato da spoznamo naš Sončni sistem, pravi namen bivanja v njem, celotno Vesolje in zavesti, ki vse omenjeno vodijo, upravljajo. »Kako in zakaj naj bi takim in podobnim trditvam zaupali, tudi glede namena Projekta - človek, ki se odvija v našem Sončnem sistemu?«, se boste morda vprašali.

O tem govorijo veliki Posvečenci človeške zgodovine, ki so imeli na vpogled dovolj jasno sliko (kronika Akaše kot žarek svetlobe, na katerem je odtisnjena in zapisana vsa zgodovina), kar lahko odkrivamo skozi zapise največjih in vodilnih svetovnih filozofij, 2160 letnih obdobij petih civilizacij naše epohe Postatlantide (Antična Indija, Antična Perzija, Antični Egipt, Antično Grško-Rimsko in naše, trenutno še zdaleč ne zaključeno peto anglosaško obdobje).

Da se človek kot individualno bitje in človeštvo kot kolektivna zavest v tem sončnem sistemu razvijamo, pridobivamo dva atributa duha, svobodo in ljubezen v pravem pomenu besede, lahko prepoznavamo, ko vsaj delno osvobodimo svoje razmišljanje, ali ko bomo zmogli z duhom kot svojim bistvom z notranjo pobudo dokaj dobro upravljati z umom.

V nasprotnem primeru se moramo vsega naučiti in opazovati, če naučeno resnično drži tudi v našem vsakdanjiku. Ko pa nam kot duhu poleg zdravega rokovanja z umom dobro uspeva še vodenje procesov prevzgoje egovih nesvobod, vzorcev ali dvojnikov, smo že veliko bližje ideji, da je pomen tukajšnjega življenja v fizično -snovnem telesu prevzgoja nesvobod, pridobivanje manjkajočih kreposti in razpiranje zavesti (razvoj imaginativne, inspirativne in intuitivne zavesti).

Brez discipliniranega dela na sebi nam to še zdaleč ne bo uspelo. Tako kot obstajajo vaje za fizično snovno, etersko in duševno raven življenja, poznamo tudi vaje za krepitev nas kot duha.

Želimvas spomniti, da bi morali tako zdravnik, zdravilec kot tudi jasnovidec imeti vsaj delno ali še bolje, dokaj dobro razvito imaginativno in inspirativno zavest. V nasprotnem primeru so zlahka tarča in prenašalec mnenj, trenutnih prepričanj, ki pa še zdaleč niso resnica.

Bo že držalo, da je zavest razumski del duha ali glas nas kot bistva – duha, ki govori svoji duši kot bitju mnenj, prepričanj uma in ega, duši, ki je vsota vseh naših misli, čustev in dejanj, predvsem v obliki nesvobod, vzorcev ali dvojnikov.

Bolj kot bomo poznali sebe in vse, kar nas obdaja, lažje bomo odkrivali ter pridobivali močisvobodnega razmišljanja, čutenja in udejanjanja ter odpravljali ne le vzroke, temveč blažili, premoščali tudi posledice našega individualnega in kolektivnega neharmoničnega, nesvobodnega razmišljanja, govorjenja, čustvovanja in udejanjanja.

SE NADALJUJE

Franc Božjak