DVA ČASA, KAJ OMOGOČATA IN KAKO JU PREPOZNATI

Razložiti vam moram še moči dneva 31. 12. ali eno izmed trinajstih noči. Ta je osma noč, torej zadnja v starem letu, ki je v primerjavi s celoto trinajstih noči v razmerju zlatega reza in v nekakšnem tretjem razredu srednje osemletke (italijansko poimenovanje osmega razreda osemletke). Število osem je iracionalno število.

Racionalna števila se nikoli ne končajo, kot na primer π = 3,14. Iracionalna števila so zato nekakšna vrata k Bogu. Omenjeno število 0,618 imenujemo moči zlatega reza, saj je temeljno število Svete geometrije in arhitekture (Keopsova piramida, tempelj Salomona, človeško telo,…). Ko dosežemo to proporcionalnost, razmerje, pridobimo izžarevalno delovanje sporočila.

Črka A na naši skici pomeni Božič, črka B pa dan Svetih treh Kraljev. Z leve proti desni se pomikamo v času, ki gre, teče naprej (od 24. 12. do 31. 12., skupaj 8 dni), z desne proti levi pa v času, v katerem se iz prihodnosti »vračamo« v sedanjost in preteklost (od 5. januarja do 31. 12., čas, ki gre v nasprotni smeri). Mi si le mislimo, da živimo samo v času, ki se pomika naprej, v smeri prihodnosti. To se dogaja, ko na primer razmišljamo, koliko let že živimo.

Ko pa se sprašujemo, koliko let nam še manjka do smrti, pa se pomikamo v toku časa od prihodnosti k Božiču ali od Svetih treh kraljev in Kristusa v smeri proti Jezusu. Kot vidimo, imamo dva časa, ki tečeta istočasno. Ko odštevamo ure, minute in sekunde do izstrelitve rakete v Vesolje, se poslužujemo časa, ki potuje v preteklost, torej od Kristusa k Jezusu.

Začnemo lahko z Jezusom ali s sinom človeka, nasproti pa nam prihaja Božji Sin. In v nekem trenutku se oba časa srečata, in sicer točno v prvi minuti Novega leta.

Če na primer hodim, si predstavljam ali živim čas, ki gre naprej in mi nekdo prihaja nasproti. Ko sva še daleč narazen, se niti ne vidiva, prišel pa bo trenutek, ko se bova srečala z ramo ob rami. V tistem trenutku lahko spregovorim s svojo prihodnostjo, kajti v tistem trenutku je moja prihodnost postala sedanjost.
13 krat 0,618 = 8

V PRVI MINUTI NOVEGA LETA LAHKO GOVORIMO ARHANGELU ALI NADANGELU ČASA.

Lahko ga poprosimo za marsikaj, na primer za obilo novih pravih moči v letu, ki prihaja. Na primer, katero lastnost ali krepost hočemo razviti. Ne pozabimo, da imamo lastnosti in kreposti 21 + 12. Vse za kar smo v tej minuti zaprosili, nam bo Nadangel pomagal doseči v naslednjem ali v tem letu. Ta trenutek prošnje, stika, povezave traja le eno minuto v vsakem letu, zato imamo edinstveno priložnost, da se tudi letos nanjo pripravimo.

Bolje je, da se odrečemo prošnjam za zelo pomembne stvari. Vprašali ali zaprosili bi lahko na primer za moči popolnosti, česar pa vam ne priporočam, kajti nerodni kot smo in da bi postali popolni v enem letu. Saj nas bodo »masakrirali, dotolkli«. Morda je bolje reči: »Ti že veš, kaj trenutno najbolje potrebujem, zato te prosim, da mi pomagaš, da bom to zmogel tudi izpeljati.«

Meditacija tega večera, 31. 12. bi lahko bila: »Jaz govorim svojemu Jazu.«

Moj Jaz Jezus zatorej govori mojemu Jazu Kristusu. Te besede ali misli bodo potem izžarevale, žarčile skozi celo leto.
Angelu Časa je ime Nadangel Mihael, tega nikar ne pozabite.»Za konec naj vam zaželim še obilo moči za delo na sebi, tako v prvi minuti, kot tudi v celem prihodnjem letu,« je predavanje zaključil gospod Enzo Nastati.

Vse, kar smo rekli, se je zgodilo na Božič pred dva tisoč leti. Morali bi si še pogledati, kako je danes in kako bo Božič potekal ali kako naj bi ga doživljali v prihodnje.

Kako je bilo, nas je vprašal gospod Enzo. Lepo in težko, je bilo slišati iz vrst slušateljev.

Le pomislimo, na kakšen način bi se lahko rodil Božji Sin? Moralo se je dogajati nekaj skrivnostnega, skorajda magičnega, nadnaravnega, mar ne? Mi pa smo Jezusa hoteli prikazati kot človeka, nam enakega.

Prvo, kar naj bi postorili, da bomo dodobra razumeli veliko rojstvo Sina je, da sledimo Evangelijem, in da spremenimo način razmišljanja. Če bomo ostajali na ravni materialističnega načina razmišljanja, ne bomo nikoli uspeli razumeti Boga in njegovih Poti. Moramo se truditi in si prizadevati razmišljati na drugačen način.

Misli bo potrebno preoblikovati, da ne rečem formulirati v obliki slik, prizorov ali predstav.

V tem so umetniki v prednosti, kajti oni zmorejo slikati, ustvarjati glasbo. Umetnost je namreč moč ali sila srca. Obstaja pa tudi umetnost razmišljanja.
Namesto da uporabljamo čopič ali glasbeni inštrument, lahko uporabljamo besede, slike ali predstave, kajti lastnost ali sila podob je ta, da vsakič, ko gledamo in opazujemo sliko ali imamo v sebi neko predstavo, jo vidimo, živimo ali razumemo na drugačen način.

Ne dolgo tega sem v Trevisu izpeljal podobno predavanje. Občasno sem slušatelje nagovoril, naj si določene povedi zapišejo, kajti mnogo izmed njih, povedi namreč, nisem še nikoli povedal in nikoli prebral (Jožef, otrok, Svetloba,… in vse, kar je bilo z dogodkom Svetega Rojstva povezano). Vsakič, ko sem si v mislih ustvaril prizore rojstva Jezusa, sem odkril nekaj novega. To je tista živa misel, o kateri pogosto govorimo. Vsakokrat, ko vstopiš vanjo ali ko dopustiš, da njene sile delujejo in te prežamejo, osvetlijo, ti pove, razodene nekaj novega. Za podobno delo pa potrebujemo nekaj Svetega Potrpljenja, kajti od velikega dogodka je preteklo že dobrih dva tisoč let.

Ko doma pripravljamo Jaslice (Preseppio v italijanskem jeziku), se lahko spomnimo, da imajo tiste tri zvezde dve imeni, in sicer Greppia in Preseppio. To pomeni, da so v naših glavah še iz časov Kaldejcev, ki so imeli sliko današnjih Jaslic že takrat v mislih ostali prisotni kapniki – stalagmiti in stalaktiti, ki jih bo potrebno še razbiti, preseči.

Spremeniti ali mutirati bo potrebno stare dogme in misli, če se hočemo osvoboditi.

Vse pa naj se najprej začne v glavi. Težava ni le v načinu razmišljanja, kajti obstaja še mnogo reči, ki so še težje razumljive. Težava ali napor je v tem, da imamo v glavah kapnike nekdanjih antičnih starih podob in predstav. In ravno zato nam omenjeni prizor ne gre v glavo, kajti Božič je za mnoge tisto, česar so bili do sedaj navajeni.

No, če je bilo težko, vas moram spomniti, da sem nekaj tega, kar bi lahko bilo še težjega, namenoma izpustil.
Vrnimo se v sedanjost. Marija predstavlja Božjo modrost, ki je moč, sila ali kakovost, ki se razprostira povsod, od Zemlje pa vse do planeta Jupitra in duhovnih bitij Oblasti.

Že kralj je premogel kar nekaj moči modrosti, imel pa je tudi temne plati zavesti, ki so bile prežete z luciferičnimi silami. Z ženskami je bil še posebno vešč. Tudi on je poznal vzpone in padce, pa čeprav je imel del modrosti, ki je bila prežeta z ezoteričnimi silami. Nekoč se je poročil z etiopsko kraljico iz Sabe, ki predstavlja Črno Marijo (glej skripta Marija-Zofia), z njeno pomočjo naj bi očistil svoj temni del zavesti – kundalini. Z delom na sebi se je Salomon povzpel vse do zavesti Sonca, kar je za tisti čas pomenilo stopnjo najvišje modrosti.

SE NADALJUJE